TV komentar / V Fokusu: Zoran Janković

V nedeljski Fokus na POP TV je novinarka Maja Sodja povabila ljubljanskega župana Zorana Jankovića, iz pogovora pa je bilo vidno, da sta razloga dva. Prvi, da je imel ta teden Janković predvideno veliko slavje ob odprtju novega plavalnega bazena Ilirija. To je še ena v nizu stavb mestne občine Ljubljana: »Delam se, da sem navadna stekloželez trgovina Spar, ampak v sebi skrivam skrivnost«. No, prijatelji so mu hvaležni, kot je rekel eden izmed njih, luštno je iti plavat, pardon – na trening, pa malo punce pogledat, kaj se pa zamudiš. Ljubljanske dame so tako lani dobile Center Rog, možakarji pa zdaj bazen Ilirija, volk sit, koza cela, oboje ima udoben parking, da se pripelješ kot gospod. A pustimo ta projekt raje pri miru, da ne zabredemo pregloboko v to vodo. Drugi razlog za vabilo so bili izjave in pismo podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću.

Vsak novinar, ki se prvič loti Jankovića, prej ali slej ugotovi, da je Jankovićev največji problem betonska jama stadiona Stožice. In seveda se je to zgodilo tudi Maji Sodja. In ima prav. Takrat je Janković delal še po poslovnih »uzancah«, domačijsko, pozabljajoč, da je župan in da se na tem mestu poslovne poteze malce drugače vrednotijo. A problem je, da to, da so Stožice problem, ugotovi čisto vsak novinar, in to že zadnjih 15 let. Gledalci smo zato od »projekta Stožice« tako utrujeni, vsakič je enako. Župan Janković pa na drugi strani ni utrujen, ampak utrjen.

In danes res točno ve, kako mora odgovarjati, kaj mora reči. In kaj je druga tema, ki je vedno v intervjuju z Jankovićem? Ovadbe. Dejansko seznam zavrnjenih ovadb z Jankovićem obsedene, a ne tudi zelo dobre državne tožilke Žgajnar. In ko novinar to obdela, ima kronski dokaz, kjer bo premagal Jankovića: farmacevtka. In spet Janković zmaga, dogovor o spolnih uslugah nam z neko naravnostjo in preprostostjo predstavi kot štos. Štos dveh prijateljev. Kriv človek že ne bi bil tako miren in sproščen, si mislimo – in zraven nam je dolgčas, ker smo to že tolikokrat videli.

In seveda je bil vrhunec Vučić. Tokrat prek Milorada Dodika. Ampak tudi z njim je Zoran Janković le sklepal posle za dobro meščank in meščanov, je mehko pripovedoval. Dodiku je prodajal ljubljanske smeti, od njega pa kupoval poceni elektriko, k poslu pa spada, da kakšen knedel tudi po grlu spustiš, ne da bi vanj ugriznil. In potem je Sodja poskusila še z Vučićem … in Janković je bil takoj pri svojem rojstvu v Srbiji, prijateljstvu, ki ga on ne bo izdal. Časten človek, tudi če mu to škoduje, kajne? Vse smo že slišali.

Je torej Maja Sodja poraženka svojega velikega podviga? Seveda je. Jankoviću ni bila kos. Je pa poskusila. Tudi to je veliko. Janković res zna nastopati. In verjetno zelo redki verjamejo Jankoviću. A že to, da zna tako dobro prenašati najneprijetnejša vprašanja, mu ljudje štejejo v dobro. Ker je tako drugačen od vseh besnečih mesij.