Rez v umetniški opus

V četrtek, 6. marca, zvečer se je na odprtju pregledne razstave Zore Stančič trlo ljudi. Množica se je gnetla v prostorih Mestne galerije Ljubljana in se prerivala med razstavljenimi deli, podobno, kot se je leta 2001 na razstavi Andyja Warhola v Moderni galeriji. Navsezadnje pa je Zora Stančič na Warholovi razstavi sodelovala s serijo grafik Andy bi bil ponosen name. Takrat sta z oblikovalko Tanjo Radež izbrali nekaj svetovno priznanih blagovnih znamk iz petdesetih in šestdesetih let, jih posodobili in postavili v kontekst razstave.

A Warhol še zdaleč ni edini iz zgodovine umetnosti, ki je pustil sledi v razmišljanju Zore Stančič o umetnosti in njenem smislu. Med njimi je tudi italijanski kipar in slikar Lucio Fontana, ki mu je bila na neki poseben način posvečena Zorina razstava Rez/ Cut v Galeriji Škuc leta 2010. Zora Stančič pripoveduje: »Stala sem pred razparanim platnom Lucia Fontane v londonski galeriji Tate Modern in nenadoma dojela bistvo njegovih rezov v platno. Fontanova zareza v platno pomeni iskanje poti skozi sliko in prostora za njo, to je bistveno, kajti s tem njegovim aktom se je v moderni umetnosti vse spremenilo, predvsem razumevanje slike.« Njegove zareze je Zora Stančič oblikovala v znak in ga prenesla neposredno na steno ljubljanske galerije Škuc.

Rez kot tak je tudi osnovni element pri ustvarjanju linoreza, umetničine najpogostejše grafične tehnike. Pravi, da vsak rez nosi v sebi zgodbo, bodisi njeno bodisi zgodbo prijateljev, neznancev ali celotne družbe. Naslov razstave, ki pravkar poteka, je nastal kot igra pomenov, gre za miselno povezavo zareze v snov s pogledom – Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov – in citat ene izmed grafik iz njene knjige umetnice, poimenovane Napake – Dobro, da pogledi ne puščajo sledov. Le kaj bi bilo s človeškimi telesi, če bi vsi pogledi, ki so se skozi čas ustavili na njih, pustili sledi kot rezi? Grafike iz knjige Napake so duhovite in hudomušne, še posebej, kadar se pozabavajo z vnašanjem popravkov v spremljajoče besedilo, in tudi takrat, ko popravki izostanejo in nas napaka nagovori neposredno. »Besede so bile zame vedno pomembne. Še posebej pri seriji malih grafik se mi je zdelo, da potrebujem besedo. Vendar ne v smislu, da bi grafika ilustrirala besedilo ali da bi besedilo razlagalo podobo. Ne, podoba in tekst se dopolnjujeta,« zelo odločno pojasni Zora Stančič in prizna, da pogosto išče humorne momente. Tudi sicer je humor ena izmed lepih značilnosti njenih grafik in na srečo pogosto na delu.

Razstavo v Mestni galeriji Ljubljana sta Zora Stančič in kustos Sarival Sosič koncipirala natančno, da bi ponudila temeljni vpogled v njeno likovno delovanje in hkrati ostro zarezala v njen opus. Predvsem sta se držala rekla – manj je več. Galerijski prostor bi prenesel več grafik, kot sta jih vanj umestila. Predstavila sta le nekaj grafik iz le nekaj njenih ciklov in tudi le nekaj grafičnih tehnik, s katerimi se Zora Stančič sicer ukvarja, eksperimentira in preizkuša meje grafičnega medija.

Njen ustvarjalni tok je različen, zmeraj pa so prisotni matrica, papir, računalnik in stroj. V procesu nastajanja se zgodi čarovnija. »Grafika ima neko svojo logiko, svoje zakone, ki jih je treba upoštevati, ampak hkrati je tudi napaka tista, ki jo lahko vključiš in po svoje izkoristiš sebi v prid,« prizna Zora Stančič in doda, da je manipuliranje z različnimi formati matric in grafik rdeča nit njenega ustvarjanja, prav tako raba fotografij. »S fotografijo ujameš trenutek, za katerega veš, da ga nikoli več ne bo. Ujeti trenutki ti omogočajo, da za nazaj raziskuješ svoje korenine, identiteto, izgubljeno mladost, karkoli že ... V nadaljevanju postopka fotografije gledam, opazujem in jih sestavljam v neke nove sklope in dobim tudi novo predstavo o sebi. Poleg fotografij uporabljam že natiskane predloge, jih pretiskam, preoblikujem in jim dam nov pomen.«

Zora Stančič poudarja, da »čeprav uporabljam tudi druge ustvarjalne pristope – tehnike, tehnologije, žanre, video ..., je grafika tista osnovna stvar, iz katere vedno izhajam«. Grafika je tudi izhodišče veličastnega dela Izven kroga, animacije grafik; ta je nastajala na podlagi umetničinih analognih grafik, ročno tiskanih na različne podlage, ki so bile v nadaljnjem postopku digitalizirane. Projekt je timsko delo, z Zoro Stančič sta sodelovala Andrej Kamnik, slikar in mojster animacije, ki je grafike spravil v gibanje, in Mateja Starič, skladateljica in oblikovalka zvoka, ki je napisala avtorsko glasbo in s subtilnim glasom interpretirala besedilo sarajevskega pisatelja in filozofa Predraga Fincija. Njegovo besedilo je še vedno aktualno, saj govori o tistih, ki so bili prisiljeni zapustiti dom, o beguncih, o političnih ali ekonomskih izseljencih. Nastala je celostna umetnina, pri kateri se gibljive grafike spojijo z besedilom in glasbo v presunljiv dogodek, ki nas nagovarja na več ravneh zaznavanja.

Zora Stančič je, kot potrdi tudi njena tokratna razstava, ena najbolj izstopajočih in najpomembnejših sodobnih slovenskih umetnic, ki so se specializirale za grafiko; ta medij raziskuje, širi njegove meje in ustvarja zanimiva vrhunska dela.

Razstava:
Zora Stančič: Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov
Kje: Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana
Kdaj: do 18. maja 2025