Kako je Elonu Musku kapitalizem eksplodiral v obraz

Elonu Musku, največjemu kapitalistu, je kapitalizem eksplodiral v obraz. Naj ponovim: Elonu Musku, najbogatejšemu človeku na svetu, je kapitalizem eksplodiral v obraz. Naj še enkrat ponovim: Elonu Musku, najbogatejšemu človeku v zgodovini, je kapitalizem eksplodiral v obraz. Naj še enkrat ponovim: Elonu Musku, ki je ustvarjal vtis, da je izumil kapitalizem, je kapitalizem eksplodiral v obraz. Naj še enkrat ponovim: Elonu Musku, ki je ves svet zviška učil, kaj je to kapitalizem, je kapitalizem eksplodiral v obraz.

Tesla – zlati rudnik njegove slave – tone. Za človeka, ki ga je Donald Trump razglašal za genija kapitalizma, se je izkazalo, da je teslo kapitalizma. Vrednost Teslinih delnic, ki je takoj po Trumpovi izvolitvi narasla na 480 dolarjev, se je na hitro skoraj prepolovila – ko sem pogledal nazadnje, je bila že manj kot 250 dolarjev. Prodaja tesel se zmanjšuje – že v Ameriki hudo (v Kaliforniji, največjem trgu za električna vozila, se je že lani zmanjšala za 12 odstotkov), v Evropi pa je tako rekoč v prostem padu. In to čedalje hujšem in očitnejšem. Na Norveškem, kjer električnih avtomobilov prodajo več kot bencinarjev, se je prodaja tesel januarja zmanjšala za 38 odstotkov, v Franciji za kar 64 odstotkov, v Španiji pa celo za več kot 75 odstotkov. Nihče noče več tesle. V Nemčiji so jih prodali 60 odstotkov manj kot januarja lani. Na Kitajskem se je prodaja tesel prepolovila.

Kaj to pomeni, je na dlani: ljudje so tesle črtali. Tako kot so črtali Kevina Spaceyja. Ljudje so teslam rekli zgodovinski ne – v ekonomskem jeziku so izrazili svoje globoko, silovito, odločno nestrinjanje z Muskovim političnim ekshibicionizmom. S črtanjem tesle – z odpovedjo tesli, bojkotom tesle, sabotažo tesle – so izrazili svoje nasprotovanje Muskovi aroganci, njegovemu bogataškemu narcizmu, njegovi tajkunski grandomaniji, njegovemu bombastičnemu sociopatskemu mahanju z motorko, njegovemu križarskemu žaganju javnih izdatkov (proračunu hoče odrezati dva bilijona dolarjev), javnih agencij (Agencijo za mednarodni razvoj je označil za »kriminalno organizacijo« – »čas je, da umre«), javnih uslužbencev (seka jih in reže, množično odpušča, zamenjati pa jih hoče z umetno inteligenco, ja, s chatboti) in države, njegovemu patološkemu poziranju v Ovalni pisarni Bele hiše, njegovemu brezsramnemu zighajlanju, njegovemu pompoznemu podpiranju skrajno desničarskih, populističnih, fašistoidnih evropskih strank, kot so Alternativa za Nemčijo, Angleška obrambna liga in Bratje Italije (notranjost Giorgie Meloni, tako kot on zaljubljene v Gospodarja prstanov, se mu zdi še lepša od njene zunanjosti, on pa se njej ne zdi »pošast«, marveč »genij«), in »železnih« avtokratov, kot sta Javier Milei v Argentini in Nayib Bukele v Salvadorju. Prvi je Muska – in kakopak njegovega sopredsednika Združenih držav Amerike, Trumpa – navdihnil s svojim sadističnim žaganjem javnega sektorja, drugi pa s svojim brutalnim čiščenjem družbe. Polovico Salvadorja je že zbasal v nepredušne, brezdušne ječe. Trump bi rad tja – v Bukelejev gulag – outsourcal tudi del ameriških jetnikov.

Zakaj bi še kupovali in vozili tesle, produkte človeka, ki zighajla? In ki se je na odprti sceni prelevil v agitatorja skrajne desnice? Ne, nacistični pozdrav mu ni le ušel – prišel je iz srca.

Prav res – zakaj bi še kupovali in vozili tesle, produkte človeka, ki hoče razžagati državo? Zakaj bi še kupovali in vozili tesle, produkte človeka, ki hoče razžagati socialno državo? Zakaj bi še kupovali in vozili tesle, produkte človeka, čigar cilj je stalinistično travmatiziranje javnih uslužbencev? Zakaj bi še kupovali in vozili tesle, produkte človeka, ki trdi, da je socialno zavarovanje (Social Security), od katerega je eksistencialno odvisnih na milijone Američanov, le »Ponzijeva shema«, in ki prostodušno laže, da čeke socialnega zavarovanja dobiva »20 milijonov ljudi, ki so definitivno mrtvi, a označeni kot živi«? Zakaj bi še kupovali in vozili tesle, produkte človeka, ki hoče očitno razžagati tudi socialno zavarovanje? In zdravstveno zavarovanje (Medicare, Medicaid).

Ljudje nočejo voziti ideologije

Zakaj bi še kupovali in vozili tesle, produkte človeka, ki klesti, čisti in briše zvezne agencije, urade in uprave, od katerih je Amerika eksistencialno odvisna (Nacionalna uprava za oceane in ozračje, ki jo je povsem zdesetkal, Ameriko varuje pred hurikani, viharji in podobnimi naravnimi katastrofami)? Zakaj bi še kupovali in vozili tesle, produkte človeka, ki je kupil Twitter (odpustil 80 odstotkov zaposlenih) in ga potem pod imenom X predelal v kaotični stroj za promocijo skrajne desnice, dementne konspirologije, dezinformacij in laži?

Zakaj bi še kupovali in vozili tesle, produkte človeka, ki zighajla? In ki se je na odprti sceni prelevil v agitatorja skrajne desnice? Ne, nacistični pozdrav mu ni le ušel – prišel je iz srca. Ne enkrat – dvakrat. In ta entuziastični »Sieg Heil!« je zabelil s slavljenjem Alternative za Nemčijo, ki jo je razglasil za »zadnjo iskrico upanja« in »najboljše upanje za prihodnost Nemčije«. Alice Weidel, voditeljici te stranke, ki trdi, da je bil Hitler »komunist, socialist«, ne pa libertarec (kot recimo Musk), je rekel, da lahko Nemčijo pred migranti, kriminalom, »prebujenim« izobraževalnim sistemom in »študijami spolov« reši le Alternativa za Nemčijo. Ko je poudarjal, da je nemška nacija stara »tisoč let«, da mora Nemčija »preseči« občutek krivde za nacistične zločine in da morajo biti Nemci »ponosni na nemško kulturo in nemške vrednote«, je bilo tako, kot bi skušal kodirano reči: Neonacizem je kul!

Vzklik »Naredimo Nemčijo spet veliko«, ki se je izvil iz ust Alice Weidel, je bil v popolni rimi s tem, kar je govoril Musk, transfobični, konspirološki, antiprebujenski zagovornik svobode govora, ki svojim algoritmom prepušča marginaliziranje, cenzuriranje in črtanje vseh tistih, s katerimi se ne strinja, in ki je Twitter – za 48 milijard dolarjev – kupil zato, pravi Charlie Warzel (The Atlantic), da bi bil lahko stalno megafonski in viralen, da bi lahko torej nenehno pritegoval pozornost in prodajal svoje »vizije«, s potovanjem na Mars vred, da bi lahko vrednost svojih delnic hranil in napihoval z viralnostjo svojega online performansa in da bi lahko deloval kot »mem« delnica.

Zakaj bi kupovali in vozili njegove avtomobile? Zakaj bi kupovali in vozili tesle? Au contraire – ljudje povsem očitno nočejo biti tesla. Nočejo, da jih ima Tesla za tesla. Nočejo biti Teslina tesla. Ljudje razbijajo in uničujejo tesle – s krampi, kopači in drugimi delovnimi stroji. Včasih jih popišejo in porišejo z antifašističnimi slogani, hitleriziranim Muskom in svastikami. Teslo so itak preimenovali v swasticar. Ali svastikar. Včasih se znesejo nad prodajalnami tesel. Včasih jih pografitirajo: »Ne nacistom!« Nizozemski pokojninski sklad ABP je že januarja prodal svoj delež v Tesli.

Vsi sovražijo Elona, se imenuje britansko aktivistično gibanje, ki razpečuje nalepke: »Ne kupujte swasticarjev!« In plakate: »Z mesta do 1939 pospeši v treh sekundah!« Na Tesline cybertrucke projicirajo antimuskovske videe. V Berlinu so aktivisti na pročelje Tesline gigatovarne projicirali sliko Elona Muska s stegnjeno desnico in besedo »Heil«, ki postaja sinonim za Teslo – ja, projicirali so jo poleg Teslinega logotipa.

Ljudje nočejo voziti političnega stališča. Tesla je postala ideologija, mračna ideologija, mračnjaška ideologija – in ljudje nočejo voziti te ideologije.

Ljudje nočejo voziti političnega stališča. Tesla je postala ideologija, mračna ideologija, mračnjaška ideologija – in ljudje nočejo voziti te ideologije. Nočejo voziti ideologije, ki žaga demokracijo, družbo, solidarnost, človekove pravice in človečnost. Nemški velikani – recimo veriga drogerij Rossmann in energetska družba LichtBlick – so iz voznih parkov odstranili vse tesle, češ da so njihove vrednote nezdružljive z Muskovo ideologijo. Ali kot je rekel poljski minister za šport in turizem Sławomir Nitras: »Za razumnega Poljaka ni več nobenega opravičila, da še naprej kupuje tesle.«

Ljudi je sram, da vozijo teslo. Številni lastniki tesel so se zato kar sami distancirali od Muska in Tesle – svoje tesle so okrasili z nalepko: »To sem kupil(a), še preden se je Elonu zmešalo.« Matthew Hiller, ki trži te nalepke, pravi, da posel cveti in da je tesla le še »MAGA-kapa na štirih kolesih«. Ankete kažejo, da mnogi razmišljajo, da bi tesle preprosto prodali, magari z izgubo. Senator Mark Kelly je oznanil, da se mora čim prej znebiti tesle: »Vsakič, ko sedem v avto, se spomnim, kaj vse sta zagrešila Musk in Trump.«

Zakaj bi še kupovali in vozili avtomobile Trumpovega trobila? Zakaj bi še kupovali in vozili avtomobile Trumpovega tesla?

Teslo kapitalizma

Je Musk res genij kapitalizma? Ne, kje neki – Musk, ki ga je radikalizirala njegova lastna platforma (X) in ki se hrani z belskim strahom, belsko paranojo in belskim resentimentom (X je prelevil v podžigalca teorije o »veliki zamenjavi« in »genocidu nad belci«), je le navaden šlosar. Teslo kapitalizma. Če bi se zares kaj spoznal na biznis, kapitalizem in logiko poslovanja, trgovanja in prodaje, bi prekleto dobro vedel, da tesle kupujejo in vozijo predvsem liberalci (v Ameriki je tesle vozilo dvakrat več demokratov od republikancev) in da se liberalcem Trump – in vse, kar predstavlja – gabi in gnusi, tako da od njega ne bi kupili ničesar, ne ideologije, kaj šele avtomobila, ki uteleša njegovo ideologijo. Če bi se torej Musk res spoznal na biznis (in kapitalizem), se ne bi nikoli prilepil na Trumpa in trumpizem – nikoli se ne bi prilepil na brend (Trump, MAGA), ki ga njegovi liberalni kupci totalno, absolutno in kompletno prezirajo. Če bi se kaj spoznal na biznis (in kapitalizem), ne bi svoje ciljne publike nikoli tako žalil, saj bi vedel, da se mu bo to katastrofalno maščevalo – da se bodo liberalci množično obrnili proti njemu in da jih bo to sistematično odvrnilo od kupovanja njegovih tesel. To, da se bo Teslin trg v tem primeru dramatično skrčil, je bilo kristalno jasno. In povsem gotovo, pričakovano in predvidljivo. In nedvoumno. To je bil no brainer. Protest – bojkot – je bil neizbežen. Kot jutro po neprespani noči. Liberalci – ciljna publika električnih avtomobilov – ne bodo več kupovali tesel. Če jih že ravno imajo, se jih skušajo znebiti. V najslabšem primeru jih opremijo z nalepko, ki opozarja, da se je Musk fašiziral po nakupu te tesle. Če verjamete.

Če bi se Musk, ki je Trumpu za predvolilno kampanjo daroval 288 milijonov dolarjev (in platformo X), zares spoznal na biznis in kapitalizem, potem bi dobro vedel, da bodo liberalci, njegovi glavni kupci, po skrajnodesničarski radikalizaciji in fašizaciji Teslinega brenda presedlali na električne avtomobile drugih – do okolja prijaznih, a politično netoksičnih – znamk (na kitajske, švedski polestar ipd.). Če bi se Musk zares spoznal na biznis in kapitalizem, potem svojega časa in energije ne bi zapravljal za uničevanje države, ampak bi raje delal vse, da bi bile tesle konkurenčnejše, navsezadnje, v primerjavi z električnimi avtomobili drugih znamk izgledajo zastarelo, postano, ponošeno, poleg tega pa so tudi predrage.

Dalje, če bi se Musk zares kaj spoznal na biznis in kapitalizem, potem bi prekleto dobro vedel tudi to, da vlagatelji slej ko prej izgubijo zaupanje v direktorja velikega podjetja, ki se namesto s tem, da bi skrbel za delovanje in poslovanje podjetja, ukvarja z vodenjem vladnega urada za učinkovitost (DOGE), sovražnim prevzemom zvezne vlade, žaganjem države in promoviranjem – no, prodajanjem – skrajne desnice. Vlagatelji se skušajo znebiti delnic v takšnem podjetju, navsezadnje, Teslini vlagatelji – z Muskom na čelu – so v zadnjih treh mesecih, kot poroča tiskovna agencija Associated Press, izgubili 800 milijard dolarjev. Sam Musk jih je izgubil 121 milijonov. Padec je bil neizbežen. »Nam lahko zaupate pet stvari, ki ste jih ta teden naredili za Tesline delničarje,« ga je na platformi X sarkastično vprašal fotograf Jerry Avenaim. Musk pač dela na daljavo. Od doma.

Če bi bil Musk res genij biznisa in kapitalizma, bi namreč zelo dobro vedel, da prav tega ne smeš, da torej svojega brenda ne smeš politizirati, ker avtomatično postane toksičen.

Elona Muska, ki ima težave tudi z drugimi svojimi brendi (X, ki itak čedalje pogosteje doživlja izpade, se je tako izrodil, da se ljudje množično odjavljajo, njegove rakete – Zvezdne ladje – prepogosto eksplodirajo, kanadski Ontario je odpovedal Starlink ipd.), so pogosto primerjali s Tonyjem Starkom, genialnim industrialcem, direktorjem korporacije Stark Industries, ki lastnoročno premika meje zgodovine, ki pooseblja napredek in ki se občasno prelevi v Iron Mana, superjunaškega voditelja Maščevalcev. Musk se ima za takšnega superjunaka – rešitelja Amerike, zatiralca »korupcije« in »prevar« v javnem sektorju. Toda nihče mu ni omenil, da je Tony Stark, superjunaški rešitelj Amerike, fiktivni lik. A če bi bil Musk res genij biznisa in kapitalizma, potem bi to že vedel. Hočem reči: če bi bil res genij biznisa in kapitalizma, potem bi ločil med fikcijo in resničnostjo. In ne bi nasedel Marvelovim stripom in Hollywoodu. In Teslin cybertruck ne bi z ene strani izgledal tako, kot da je izdelan po načrtih Tonyja Starka, z druge pa tako, kot da je izdelan po izgubljenih načrtih Hitlerjevih inženirjev. Reddit, TikTok, Instagram in Facebook so polni ljudi, ki se hočejo znebiti svojih cybertruckov. In ljudi, ki so se jih znebili. Prilagajo celo račune, ki to potrjujejo. Toliko – da se ve. Sheryl Crow je objavila celo video, kako odvažajo njeno vozilo. »Pride čas, ko se moraš odločiti, komu se boš pridružil. Zbogom, Tesla!«

Cmeravi kapitalizem

Vsekakor, če bi bil Musk res genij biznisa in kapitalizma, potem bi vnaprej vedel, da bo njegov politični vzpon pomenil njegov gospodarski zaton. Če bi se res spoznal na biznis in kapitalizem, potem bi vedel tole: bolj ko se bom silil v politiko, bolj mi bo strmoglavljal brend! Bolj ko bom politično razgrajal, bolj bodo moji brendi – ne le Tesla, ampak tudi moj X, moj SpaceX, moj Starlink ipd. – osovraženi! Bolj ko bom delil nacijo, manj bom prodal! Precej manj, kot je bilo predvideno. Kar pa je bilo neizogibno – Musk nacijo zelo deli. Postal je nacionalni polarizator št. 1.

Če bi bil res genij biznisa in kapitalizma, potem tesla v očeh kupcev ne bi veljala za »nacistično vozilo«, »simbol sovraštva« in »obliko normalizacije nacizma«. Če bi bil res genij biznisa in kapitalizma, potem ne bi pustil, da bi ljudje Teslo tako prezirali, kot so nekoč – zaradi kolaboriranja z nacisti – prezirali korporacije I. G. Farben, Quandt in Krupp.

Če bi bil Musk res genij biznisa in kapitalizma, potem svojega brenda, no, svojih brendov – ne le Tesle, ampak tudi vseh svojih ostalih brendov – ne bi tako divje in avtodestruktivno izpostavljal politiki. Ne, ne bi jih izpostavljal takšni norosti. In ne, ne bi jih tako politiziral. Če bi bil res genij biznisa in kapitalizma, bi namreč dobro vedel, da prav tega ne smeš, da torej svojega brenda ne smeš politizirati, ker avtomatično postane toksičen. Če greš v politiko, nihče več noče tvojih produktov. Kar je logično: nihče noče, da mu avto pere možgane.

A Musku, preroku kapitalizma, se je zgodil kapitalizem. In to na povsem šolski način. Ne pozabite, kaj je naredil Musk: začel je obupano javkati, da ima »velike težave« z vodenjem svojih številnih podjetij, in hlipati! Cmizdriti! Ja, začel se je cmeriti in kalimerovsko stokati, da se mu dogaja krivica, da se prodaja njegovih avtomobilov zmanjšuje, da jih ljudje bojkotirajo in sabotirajo in da »antiteslovske proteste« organizirata liberalna tajkuna George Soros in Reid Hoffman (ustanovitelj LinkedIna).

Musk se je delal, da je pravi moški, idealen moški, moški, ki se identificira kot moški, manični, hiperaktivni, superjunaški moški – moški z motorko. Motherfucker! Njega ne bo nihče jebal! Toda v resnici je cmera. Reva. Vic. Mem. V hipu, ko mu zmanjka štrene in začne izgubljati bogastvo, se mu začnejo tresti kolena. Vse junaštvo ga takoj mine. Pade na kolena – in klečeplazno prosi za življenje. Izgleda povsem in scela pogrešljivo. Videli smo ga že v tisoč filmih. Dolgčas.

Trumpu, ki je še pred dvema letoma oznanjal, da naj električni avtomobili »gnijejo v peklu«, se je tako zasmilil, da je jaso pred Belo hišo prelevil v salon Teslinih vozil, ki jih je potem sam – osebno, krošnjarsko, koruptivno, z navodili v roki – prodajal (eno, verjetno MAGA-rdeče, naj bi bil tudi kupil »po polni ceni«, čeravno je vprašanje, kako), pri čemer so verjetno mnogi vzkliknili: Pa saj smo vedeli, da ima v resnici možgane sluzavega prodajalca rabljenih avtomobilov! Ni dvoma – novim kupcem tesel je ponujal bon za tisoč dolarjev. V tem res grotesknem spektaklu »razredne solidarnosti« ni videl nobenega navzkrižja interesov. Obenem pa je nekupovanje tesel razglasil za nezakonito – za teroristično dejanje. Musk je stal poleg njega, opozoril, da je tesla »kot voziček za golf, ki gre zelo hitro«, in prikimaval: ja, nekupovanje tesel je nezakonito! Pa kaj še: nekupovanje tesel je natanko esenca kapitalizma. Tako kot je esenca kapitalizma kupovanje tesel. Kupci so se tako odločili. To je njihova izbira. Lekcija kapitalizma št. 1: tesla ni za vse! Noben produkt ni za vse. V kapitalizmu obstaja možnost izbire – in ljudje niso izbrali tesle. Toda tesla – električni avto – svet rešuje pred podnebno katastrofo! Ni problema – so pač ozaveščeni, razsvetljeni, prebujeni kupci izbrali in kupili kako drugo električno vozilo, s katerim zdaj svet rešujejo pred podnebno katastrofo.

Musk se je delal, da je pravi moški, idealen moški, moški, ki se identificira kot moški. Toda v resnici je cmera. Reva. Vic. Mem.

Ne, nekupovanje tesel ni zarota liberalnih tajkunov, temveč – izbira, izbira, izbira. Zgodovina kapitalizma je zgodovina produktov, ki jih ljudje niso več hoteli kupovati. Neoliberalci – vse tja od Friedricha Hayeka naprej – so brezmejno slavili žaganje vsega javnega in socialnega in tudi »čisto logiko izbire«, ki je Musku zdaj eksplodirala v obraz. In Musk, ki mu je v obraz eksplodiral tisti laissez-faire, je tipični neoliberalec: kapitalist je le toliko časa, dokler ne zaide v krizo – potem se prelevi v socialista, ki od družbe terja pomoč, finančno rešitev, bailout, zlato padalo. Hej, prevelik sem, da bi lahko propadel! Prevelik sem, da bi smel propasti!

En X-svet

Musk, ki je vsa svoja podjetja ustvaril ob pomoči javnih sredstev in ki je največji prejemnik javnih sredstev v zgodovini Amerike (in verjetno sveta), prodaja tehnološke vizije prihodnosti – in s tem je bajno obogatel, toda zdaj izgleda čedalje slabši napovedovalec prihodnosti. Čedalje slabši futurolog. Čedalje slabši vizionar. Malce spominja na Maje, ki so »videli« v leto 2012, niso pa »videli« svojega lastnega izumrtja.

Musk, hotel si kapitalizem, opeval in oznanjal si ga – tu ga imaš! Požri ga! Kapitalizem, ki ga promovira in zagovarja Musk, vse preveč spominja na kapitalizem 19. stoletja, ki smo ga že zdavnaj premagali in presegli in ki nikogar več ne privlači. Navsezadnje, koga pa še rajcajo ošabni, požrešni, pohlepni egomanijaki brez empatije? Vsem tem novim megalomanskim titanom, kot so Musk, Bezos, Zuckerberg ipd., ni več dovolj, da vladajo in kraljujejo tehnologiji, digitalnemu svetu, ampak hočejo zavladati še resničnemu, analognemu svetu, pravi Kara Swisher v knjigi Burn Book: A Tech Love Story. In ta svet hočejo predelati po svoji podobi – gibljejo se hitro, rušijo demokracijo, nastopajo kot zakon, vse pred sabo meljejo in mendrajo, ljudi silijo, da živijo v strahu in neenakosti, svoja podjetja prepletajo z državo. Musk seka in žaga vse regulatorje, agencije, urade in inšpekcije, ki nadzorujejo njegove posle.

In veliki francoski filozof Paul Virilio je svaril, da bo v prihodnosti demokracijo najbolj ogrožalo to, da družba ne bo imela več nobenega nadzora nad tehnološkim razvojem, da bo torej »virtualnost uničila realnost«.

Musk, kralj Ovalne pisarne, ki izživlja fašistični potencial neoliberalizma in slika prihodnost, v katero je mogoče le na silo, okrutno, z represivno žago, je natanko ta virtualnost, ki uničuje realnost.

A res mislite, da si kdo želi, da bi svet izgledal kot Muskov X?