Lovilec jeze / Kdo je Zoran Stevanović?

Bil je čudovit poletni dan, ko se je Zoran Stevanović, kranjski mestni svetnik, javnosti bolj znan kot predsednik stranke Resnica in prvi obraz protestov proti ukrepom za zajezitev epidemije in obveznemu cepljenju, lani usedel na teraso gostinskega lokala v Kranju ter si privoščil morsko paeljo. Ko je opazoval mimoidoče, se mu je utrnila misel, zato je takoj iz žepa izvlekel telefon, ga postavil predse in se začel snemati.

»Gre mimo en tip, res tak frka tip. Vidi se, da posveti ful lajfa sebi, narejen je, žila na žili, pošmekan, cel v Philipp Pleinu, za njim se vali oblak Toma Forda. Zrihtan od glave do pete, cel šmeks,« začne. Poleg sebe na terasi opazi omizje, »klasika, nič ne dajo nase, teče že ne vem katero pivo«, in frajerju, ki je šel mimo, se začnejo posmehovati. »Kam smo kot družba zabredli? Vrednote so se obrnile na glavo. Ljudje sploh ne prenesejo več nekoga, ki po nečem dobrem izstopa. /.../ Svoj neuspeh zakrivajo s tem, da na vsak način zmanjšujejo zasluge nekoga, ki v nečem uspeva. Če bo nekdo bogat, bo kriminalec, če bo izstopal v intelektu, bo populist, ki samo pametuje, v svetu športa pa bo šlo za kemijo.« Družba je po njegovem zabredla. »Vse, kar je izprijeno in na glavo obrnjeno, je danes zgledno. Vse, kar je bilo do zdaj vredno spoštovanja, moralno, etično, pa je postalo predmet posmeha. Noro, res.«

Posnetek je objavil na TikToku in danes ima že več kot 150 tisoč ogledov. Podobne posnetke na družbenih omrežjih, ki dosežejo več tisoč ljudi, objavlja skorajda vsak dan. V enem svari, kako so na neki šoli »prvošolčkom začeli vsiljevati ideologijo LGBT o mavrični družini«, da sicer ni homofob, ampak da je »LGBT najbolj agresivna agenda, ki preprečuje svobodo govora, misli, izražanja, pustoši tradicionalne vrednote, uničuje družino kot osnovno celico in branik družbe, kljubuje naravi in vsiljuje izprijene vrednote ter izvaja diskriminacijo nad veliko večino«. Spet v drugem, med debato o električnih vozilih, pove, da je »električna energija celostno gledano najbolj umazan vir energije«, on kot okoljevarstvenik pa da ne želi onesnaževati okolja. V tretjem razlaga, kako vlada uvaja nemogoče davke in dviga prispevke, »kakšen nateg«, v četrtem pa, da ne smemo podpihovati tujih vojn z oboroževanjem, »medtem ko se naše zdravstvo spreminja v zdravstvo zaostalih afriških držav«.

Stevanović govori sproščeno, karizmatičen je bolj kot marsikateri politik, in čeprav se vidi, da ne govori kar na pamet in brez pripravljenega scenarija, mu besede tečejo z jezika, kot bi bile nekaj najbolj naravnega. A kdo pravzaprav je Zoran Stevanović? Zagotovo v nobenem pogledu ni konvencionalen politik. O tem priča že njegov videz, na katerega da, kot prizna, zelo veliko. Prebuja se deset minut pred peto uro zjutraj, si privošči ledeno mrzel tuš in vsako jutro odrine v fitnes. Rad se pohvali, da mu pri 43 letih uspe narediti 85 sklec v minuti, 10 kilometrov preteče v manj kot 40 minutah in pri potisku s prsi uspe dvigniti 200 kilogramov, kar ga po njegovih besedah umešča med najbolje fizično pripravljene ljudi v državi.

Če bi Stevanovićevo politično zmešanico razčlenili, bi ugotovili, da je v njej polno neskladij, stranka pa da zagovarja ideje najskrajnejših strank po Evropi.

»Obožujem špartansko disciplino. Marsikdo mi zato kdaj reče, da sem mazohist,« pravi. To naj bi mu koristilo tudi v politiki. »V politiki smo namreč vajeni šibkih ljudi. To ni naključje. Slovenska mentaliteta je takšna, da imamo radi ponižnost, lažno skromnost in leporečenje. Lobiji, ki nastavljajo politike, imajo radi takšne ubogljive politike, sploh starejše volilno telo pa rado voli šibke ljudi, ki jih na volitvah obkrožijo skorajda iz usmiljenja. Ko se pojavi nekdo malce bolj robat, takoj deluje agresiven. Ampak če človek ne zna poskrbeti sam zase, bo težko tudi za drugo. Človeku z disciplino, ki je zanjo pripravljen žrtvovati dobršen del svojega življenja, pa z lahkoto zaupaš kar celo državo.«

Discipline je bil sicer vajen že pri nekem prejšnjem poklicu, ko je bil policaj. Po poročanju Večera naj bi bil novembra 2001 udeležen v streljanju na policijski železniški postaji v Ljubljani, ko so policisti popivali po službi, in zaradi tega disciplinsko premeščen. Drugič naj bi ga bili skoraj vrgli iz službe zaradi nameščene prometne nesreče, za kar je menda prejel odpoved, a naj bi ga pri policiji nato spet vzeli nazaj v svoje vrste. Tretjič pa naj bi ga odpustili zaradi kršitev javnega reda in miru, a naj bi se bil na sodišču kasneje pogodil. Stevanović vse navedbe zanika, češ da je policijo prostovoljno zapustil leta 2011, ker je našel boljšo službo v gospodarstvu. Da gre samo za zlobne jezike, komentira tudi obtožbe, da naj bi bil kot mestni svetnik zlorabil občinska sredstva za zasebno tožbo in doma hranil pohištvo, kupljeno za potrebe njegove svetniške skupine.

Podobno se je začel snemati in objavljati posnetke na družbenih omrežjih že pred leti, ko je prvič kandidiral za kranjskega župana in postal mestni svetnik. Takrat je ugotovil, da njegov glas s pomočjo družbenih omrežij seže dlje kot bi sicer, in tako mu je uspelo nabrati precejšnje sledilstvo. To mu je pomagalo tudi pri mobiliziranju množic za proteste proti ukrepom za zajezitev epidemije v času prejšnje vlade. Danes podobno nagovarja volivce kot predsednik stranke Resnica.

Na zadnjih državnozborskih volitvah je njegovi stranki uspelo prejeti 2,86 odstotka glasov, s čimer je postala upravičena do sredstev iz državnega proračuna, na predsedniških volitvah je nastopila s kandidatko Sabino Senčar, ki je v prvem krogu prejela 5,94 odstotka glasov in prehitela kandidata dveh parlamentarnih strank, Levice in Nove Slovenije, na evropskih volitvah pa je stranka prejela 3,97 odstotka glasov. Na slednjih je Stevanoviću po številu preferenčnih glasov uspelo zasesti deveto mesto med kandidati – prejel je več preferenčnih glasov kot na primer evroposlanca Marjan Šarec in Branko Grims.

Tudi meritve javnega mnenja kažejo, da se Resnici, za katero se je po koncu epidemije covid-19 zdelo, da bo samo muha enodnevnica, morebiti obeta nekajodstotna podpora na naslednjih volitvah v državni zbor. Po raziskavi, ki jo je za časopis Delo ta mesec pripravila agencija Mediana, bi Resnica, če bi bile volitve danes, prejela 4,3 odstotka glasov in bi prehitela celo parlamentarni stranki Levico in Novo Slovenijo. Raziskava, ki jo je ta mesec za Dnevnik pripravila agencija Ninamedia, pa je stranki izmerila 3,1-odstotno podporo.

Če bi njegova stranka, hipotetično, kdaj prišla na oblast, Stevanović napoveduje, da bi bila ena njegovih prednostnih nalog boj proti korupciji. Takoj zatem »ustvarjanje ugodnega davčnega okolja«, saj da bi bilo to »najboljša spodbuda za gospodarstvo in tuje neposredne investicije«. Želi si povečati suverenizem v odnosu do tujih organizacij, v preteklosti je pozival, da bi morali imeti v Sloveniji referendum, da bi ugotovili razpoloženje ljudi glede članstva v EU in zvezi Nato. V stranki menijo, da bi morali o morebitnem povečanju sredstev za obrambo, kot narekujejo EU, zveza Nato in razmere v svetu, odločiti ljudje na referendumu. »Ne strinjam se s pogosto slišano mantro, da se oborožuješ za mir. To je, kot bi seksal za nedolžnost. V Sloveniji bomo mirni, ko ne bomo imeli sovražnikov.« Rad bi reformiral zdravstvo in govori o ustvarjanju »čim bolj vitalne in pa ozke javne uprave«. Zase pravi, da ni ne levičar ne desničar. »Pragmatiki smo. To pomeni, da črpamo iz vseh idej tisto, kar je najboljše za Slovenijo.«

Stevanovićeva politična zmešanica se na trenutke zdi všečna. A če bi jo podrobneje razčlenili, bi ugotovili, da je v njej polno neskladij, stranka pa zagovarja ideje, ki jih oglašujejo nekatere najskrajnejše stranke v Evropi. Stevanović predvsem uspešno lovi jezo ljudi. Jo zlorabi. In ljudi nato še malo dodatno razvname. V tem smislu je populist.

»S tem nimam težav, to je samo še ena od etiket kot vse ostale, kot na primer proticepilec ali pa rusofil,« pravi. »V slovarju lahko preberemo, da populizem pomeni govoriti všečne stvari. Ja, če je ljudem všeč resnica, potem nimam problema s tem, da sem populist.«

»Stevanović skače s teme na temo in jemlje vse, kar mu pride pod roke in za kar ve, da bo pritegnilo ljudi. Na volitvah predvsem nosilce tako imenovanih protestnih glasov, ki stavijo na protisistemske kandidate,« pravi sociolog dr. Gorazd Kovačič z ljubljanske Filozofske fakultete. To smo v preteklosti že videli, denimo pri Zmagu Jelinčiču in njegovi stranki SNS, katere podpredsednik je bil svoj čas sicer ravno Stevanović. »S to razliko, da se je Jelinčič v preteklosti izkazal za pogumnega za mikrofonom, nikoli pa ni znal zares organizirati množic, kot je to uspelo Stevanoviću med protesti proti ukrepom za zajezitev epidemije. V tem smislu ga njegovi sledilci jemljejo bolj resno, saj se je tako rekoč že izkazal, ko je v nekem trenutku potegnil množice na ulico in jim dal priložnost, da so si dali duška.«

Stevanović ves čas išče grešne kozle in se skorajda mesijansko postavlja za rešitelja Slovencev pred apetiti političnih in gospodarskih elit.

Politolog dr. Marinko Banjac, profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pa pravi, da politiki, kakršen je Stevanović, uspevajo samo, kadar je družbeno ozračje dovolj labilno, ponavadi zaradi prestrašenosti ali občutka, da smo v nevarnem položaju. Tako je Stevanoviću uspelo uspešno loviti pozornost ljudi med epidemijo, podobno so mu razmere naklonjene sedaj, ko ljudje zmeraj manj zaupajo v institucije, obenem pa se v svetu dogajajo tako veliki družbeni in politični pretresi. »Ravno v kontekstih najrazličnejših kriz, ko imamo občutek, da ni pametnih rešitev s strani etablirane politike, takšen protisistemski govor s pomočjo manipulacij pa ta občutek samo še krepi in za rešitve ponuja relativno enostavne odgovore, takšni populisti in skrajna retoritka najdejo plodna tla.« Stevanović ves čas išče grešne kozle (naj bodo to migranti, »globalistična agenda« ali zlovešči zeleni prehod) in se skorajda mesijansko postavlja za rešitelja Slovencev pred apetiti političnih in gospodarskih elit.

Banjac kljub temu meni, da je Stevanovićev domet vendarle omejen in zares uspešen predvsem na družbenih omrežjih. Stevanović je precej bolj optimističen. Cilj je, pravi, da s stranko na naslednjih volitvah doseže visokih 10 odstotkov.