Propaganda nas ogroža

Obcestni jumbo plakati ogrožajo prometno varnost

Agencija za varnost prometa je minuli teden za isto mizo zbrala vse, ki se ukvarjajo s posledicami zunanjega oglaševanja, torej s posledicami vizualnega kaosa, ki smo ga vozniki in sopotniki primorani gledati iz avtomobilov zlasti ob večini avtocest in na bližnjih kmetijskih zemljiščih.

Zgovoren je opis razmer, ki ga je podal Igor Hebat z inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Ta inšpektorat je pristojen za kmetijska zemljišča ob avtocestah. »Za odstranjevanje panojev, ko so ti postavljeni na jeklenih ceveh ali kozolcih, uporabljamo člena zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerih se morajo kmetijska zemljišča in kmetijski objekti uporabljati izključno za kmetijske namene, kar oglaševanje seveda ni,« razlaga Hebat. Inšpektorat za odstranitev izda ugotovitveno odločbo, in če ni nobenih posebnosti, je objekt odstranjen, za to pa potrebujejo od mesec dni do šestih mesecev.

A takih primerov je malo. Vse bolj se zapleta že pri ugotovitvenih postopkih. »Oglasni panoji se delijo: konstrukcija je last podjetja A, plakat je last podjetja B, oglaševanje pa izvaja podjetje C. Kar v večini primerov je zdaj podjetje A iz tujine, iz Bosne in Hercegovine, Madžarske in tudi iz drugih držav. Ker moramo upoštevati zakon o splošnem upravnem postopku, moramo zavezancem vsako stvar vročiti, to pa je pri podjetjih iz tujine izjemno težko, s tem se postopki precej podaljšajo,« razlaga.

Tudi ko odgovornim izdajo ugotovitvene odločbe za odstranitev panojev, večinoma (po Hebatovih besedah v kar 98 odstotkih) podjetja sprožijo upravni spor, ta pa se rešuje dve do pet let. »Šele nato lahko nadaljujemo postopek.« Lani so na podlagi prijav na inšpektoratu odprli 129 zadev in izdali 38 ureditvenih odločb. »V teh primerih nam je uspelo ugotoviti, kdo so zavezanci, torej čigavi so panoji, in nam je tudi uspelo vročiti odločbe,« pravi Hebat. Izdali so še šest odločb o prekršku, s katerimi so naložili 13.500 evrov glob, pri izreku teh pa gre spet za izrek glob v tujino.

Dodatno cvetko je omenila predstavnica Družbe za avtoceste Nataša Kovše. Leta 2022 popravljeni zakon o cestah naj bi prinesel dodatne prepovedi za oglaševanje, a so oglaševalci in podjetja, ki se oglašujejo – pričakovano – ustvarjalni. Na območju državne ceste zunaj naselja je tako zdaj dopustna postavitev objekta za oglaševanje le, če ima ta objekt, torej reklamni pano, funkcijo usmerjanja. Na razne reklame so zato zdaj dodani usmerjevalni znaki, da je recimo McDonald’s »5 km levo«, in s tem je zakonu zadoščeno.

Vendar zasičenost obcestne krajine z jumbo plakati ni le vizualno smetenje, ampak je nevarnost. Prometni psiholog Marko Polič je opozoril na tako imenovani Zeigarnikov učinek, ki, apliciran na promet, pomeni težnjo voznika, da zapis na reklamnem panoju ne glede na dolžino prebere do konca. »To seveda pomeni, da bo preveč pozornosti usmeril v nekaj, kar je v nasprotju z varno vožnjo.«

Konec lanskega leta opravljena nacionalna anketa Age ncije za varnost prometa (zajela je 2526 voznikov) ponovno potrjuje, da so oglasni panoji ob cestah močan in moteč vizualni dražljaj. Kar 90 odstotkov voznikov je potrdilo, da panoji motijo njihovo osredotočenost na vožnjo.

Gre za nov, faktografiran in močan poziv politiki, naj vendar učinkovito omeji oglaševanje ob cestah. A to je v prvi vrsti zares poziv politiki in političnim strankam k samoomejitvi. Politika je namreč tista gospodarska panoga, ki se od nekdaj najpogosteje oglašuje ob cestah. Še posebej je pri tem aktivna stranka SDS, ki ne glede na določila o volilni kampanji na obcestnih plakatih redno in kričeče širi svojo propagando. Očitno je ta pomembnejša od zbranosti voznikov in njihove varne vožnje.