Nova predsedničina kandidatka

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zadnje čase večkrat poudarila, da nobeden od prijavljenih 12 kandidatk in kandidatov za varuha človekovih pravic nima zadostne podpore za izvolitev, in predlagala novo ime, ki ga je poiskala mimo razpisa – dr. Dijano Možina Zupanc. Če ji glede (ne)podpore drugim kandidatom verjamemo ali ne, so ta imena očitno zdaj že preteklost, poslanske skupine so se prejšnji teden mrzlično sestajale, sestankovale in kandidatko vabile na sestanek, da bi se do predsedničinega predloga čim prej opredelile. Dosedanjemu varuhu Petru Svetini se je mandat iztekel že pred mesecem dni. Kdo je torej nova predsedničina kandidatka, Dijana Možina Zupanc?

Je doktorica prava, doktorat pa je zagovarjala na Evropski pravni fakulteti, ki je del Nove univerze, butične zasebne visokošolske organizacije v lasti Petra Jambreka. Doktorirala je pri mentorici Alenki Temeljotov Salaj, ki jo je v času druge vlade Janeza Janše leta 2012 na ministrstvo za obrambo pripeljal tedanji minister Aleš Hojs in jo imenoval na položaj direktorice direktorata za logistiko.

Možina Zupanc je trenutno ena od varuhovih namestnic. Na ta položaj jo je sedanja koalicija na predlog tedanjega varuha Petra Svetine izvolila januarja 2023. 

Gre za dolgoletno uradnico, ki je opravljala to ali ono delo na tem ali onem ministrstvu, dokler je ni za vodjo kabineta na računskem sodišču izbral nekdanji predsednik tega organa Tomaž Vesel, kasneje prva (a neuspešna) izbira premiera Roberta Goloba za položaj evropskega komisarja. Njeno imenovanje bi utegnilo koristiti donedavnemu varuhu pri izpolnitvi želje, da ostane v uradu oziroma se tja vrne, morda kot namestnik ali kako drugače. Svetina je želel ponoviti mandat in se je tudi prijavil na predsedničin razpis.

Če bo Dijana Možina Zupanc prevzela vodenje urada varuha človekovih pravic, sta najverjetnejši kontinuiteta dela in podobna vloga varuha v odnosu do državnih organov kot zadnjih šest let. Ne zgolj zato, ker gre za namestnico, ki jo je za ta položaj lastnoročno izbral Svetina, pač pa tudi zato, ker gre za karierno uradnico, ki je celotno poklicno pot preživela znotraj sistema. Zato se zdita verjetna nadaljnji prizanesljiv in potrpežljiv odnos do institucij in precejšnja zadržanost pri kritikah teh ali onih posegov državnih organov v človekove pravice. Morda se motimo in ji delamo krivico, to bo pokazal čas, če bo nazadnje res izvoljena za varuhinjo.

To bi se lahko zgodilo, saj je bila podpore koalicije in dela opozicije (skupaj 59 glasov) že deležna ob imenovanju na položaj namestnice. Že tedaj je dobila glasove koalicije, manjšinskih poslancev, sedanjih nepovezanih poslancev in poslancev NSi, torej tistih, na katere predsednica računa tudi zdaj. V njen prid govori tudi to, da se po javno dostopnih informacijah doslej z ničimer ni zamerila nobeni od političnih opcij, vsekakor pa ne z aktivnim zavzemanjem za človekove pravice in s kritiko oblasti, ki navadno spremlja takšno zavzemanje.