Pasolinijevi dnevi

V Idriji so v začetku marca pripravili Pasolinijeve dneve ob 50. obletnici smrti italijanskega pisatelja, pesnika in filmarja Pier Paola Pasolinija (1922-1975)

V Idriji so v začetku marca pripravili Pasolinijeve dneve ob 50. obletnici smrti italijanskega pisatelja, pesnika in filmarja Pier Paola Pasolinija (1922-1975), ki je v otroštvu leto dni preživel v Idriji. Sodelujejo tudi v čezmejnem projektu, v okviru katerega načrtujejo Pasolinijevo pot in izid pesniške zbirke.

V okvir prvih Pasolinijevih dni, za katere je dal pobudo založnik Damijan Bogataj, so predstavili prevod knjige Nogomet po Pasoliniju in pripravili okroglo mizo Pasolini in Idrija.

Knjigo italijanskega novinarja Valeria Curcia je v prevodu Daše Perme Jurjavčič v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica-Gorica izdala Založba Bogataj. Priča o zagretem ljubitelju žoge, za katerega nogomet ni bil le igra, ampak, kot se je nekoč izrazil, poslednji sveti ritual današnjega časa.

Na okrogli mizi Pasolini in Idrija so med drugim razpravljali, kako Pasolinijevo zgodbo vključiti v turistično promocijo kulturne dediščine na Idrijskem. Tako nadaljujejo prizadevanja pokojnega kulturnika Tomaža Pavšiča, ki ima največ zaslug, da so Idrijčani danes ponosni, da je nekoč v njihovem mestu živel veliki umetnik in mislec.

Pasolini v svojih delih in razmišljanjih ni skoparil s kritiko potrošništva, njegovi filmi, kot so Evangelij po Mateju, Teorema in Salo ali 120 dni Sodome, so postali pomemben del svetovne kinematografije. Z brezkompromisno kritiko meščanstva in naklonjenostjo delavstvu si je pridobil tako simpatizerje kot sovražnike. Zaradi svojih del, ki tematizirajo seksualnost in religijo, se je pogosto znašel v sodnih procesih, zaradi homoseksualnosti je bil izključen iz komunistične partije. 

Manj znano je, da je v obdobju, ko je bil del Primorske pod Italijo, Pasolini živel v Sloveniji. Pot je družino zanesla v Idrijo zaradi očetove službe, kamor je bil kot vojak premeščen za eno leto. 

Čezmejne poti

Idrija tako sodeluje v Interregovem projektu 4P - Čezmejne poti, ki odkrivajo dediščino Piera Paola Pasolinija, ki se osredotoča na kraje v Furlaniji-Julijski krajini in Sloveniji, ki so zaznamovali Pasolinija. Poteka od aprila 2024 do oktobra 2026, vreden je dober milijon evrov.

Kot je za STA povedala Milanka Trušnovec, raziskovalka Pasolinijeve dediščine iz Mestne knjižnice in čitalnice Idrija, bo glavna aktivnost na slovenski strani meje postavitev Pasolinijeve tematske krožne poti, ki bo obiskovalce popeljala po glavnih točkah, ki so v Idriji povezane s Pasolinijevim življenjem in delom.

"Približno trikilometrska pot se bo začela pri stari osnovni šoli, ki jo je Pasolini obiskoval od oktobra 1930 do oktobra 1931, šla bo mimo mestne hiše, kjer so mu na Pavšičevo pobudo leta 2012 postavili spominsko ploščo, do knjižnice in filmskega gledališča, saj je bil pesnik, pisatelj, dramatik in seveda izjemen filmski režiser."

Peljala bo do območja Pri debeli skali, kjer naj bi se v Idrijci Pasolini tudi kopal, do začetka sprehajalne poti Rake in do bližnje stavbe v predelu Kajzer, kjer je družina Pasolini, kot kažejo nova odkritja v arhivih, prebivala.

Ob 90. obletnici Pasolinijevega rojstva so v Idriji na pročelju mestne hiše odkrili spominsko ploščo, saj je veljalo, da je živel tam. A Trušnovec pravi, da je v sklopu projekta 4P v idrijski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana našla dokument o popisu prebivalstva, ki so ga aprila 1931 izvedli Italijani, ki to spodbija.

"V dokumentu zasledimo točen naslov bivališča družine Pasolini, a ne gre za današnjo mestno hišo, temveč za stavbo v takratni ulici Via San Marco. Zdaj raziskujemo naprej in upamo, da bomo lahko dokazali, da je družina morda krajši čas res stanovala tudi v današnji mestni hiši."

Trušnovec je natančno pregledala tudi šolsko knjigo, v kateri je vpisan Pasolini, ki jo je sicer v dokumentarnem filmu o Pasoliniju v oddaji Povečava že leta 1995 omenila Majda Širca, poznavalka Pasolinijevega dela in članica znanstvenega odbora v projektu 4P.

"Iz šolske knjige razberemo, da je bil Pasolini v šolskem letu 1930/31 vpisan v četrti razred, a šele v začetku oktobra, vsi drugi učenci pa že sredi septembra. V naslednjem šolskem letu je bil redno vpisan v peti razred, a že oktobra je njegovo ime prečrtano in pripisano, da so se odselili. To se povsem sklada z vojaško knjižico njegovega očeta, v kateri piše, da je v Idriji služboval od oktobra 1930 do oktobra 1931."

Izid neprevedenih pesmi, povezanih z Idrijo

Drugi večji projekt v sklopu 4P bo izid še neprevedenih pesmi, v katerih Pasolini omenja Idrijo, Idrijco ali sprehajalno pot ob Rakah. Trušnovec pravi, da bodo izbor pesmi opravili v sodelovanju z njegovo daljno sorodnico Mario Grazio Chiarcossi. Morda bodo v knjigo vključili kakšen njegov rokopis ali risbo, saj je tudi risal in slikal.

Po doslej znanih podatkih Pasolini Idrijo omeni v že prevedeni pesmi z naslovom Pesem v jutru se stopi, kjer omenja bregove Idrijce, in v pesmi Jezik, kjer pravi, da "Idrija zrcali nedišeče vijolice". Svoje otroške epizode v Idriji se spominja tudi v krajšem sanjsko-spominskem odlomku v romanu Amado mio. Dostopen je tudi v slovenščini.

Tretja večja aktivnost bo izvedba Pasolinijeve šole. Poletna šola na temo Pasolinijeve dediščine v italijanskem mestecu Casarsa della Delizia, kraju, v katerem je bila rojena njegova mati in kjer je Pasolini preživel del mladosti, poteka že več let. Namenjena je dijakom, študentom in raziskovalcem do 25. leta, ki jih zanimajo prevajanje, jezikoslovje, semiotika, film in kulturne študije. Letos bodo v začetku novembra udeležence za dan ali dva pripeljali v Idrijo in Novo Gorico kot letošnjo Evropsko prestolnico kulture.

Na slovenski strani v projektu poleg Občine Idrija sodelujeta še Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija in Univerza v Novi Gorici. Nosilni partner celotnega projekta je italijanska Občina Pordenone. Sodeluje tudi Casarsa, saj tam v rojstni hiši Pasolinijeve matere že leta deluje Študijski center Pier Paolo Pasolini, ki med drugim organizira tudi poletno šolo.

PREBERITE TUDI:

• 40 let od umora režiserja in komunista Pasolinija, ki je del otroštva preživel v Idriji. Piše Izak Košir. >>
• Pasolini 100! Piše Damjana Kolar. >>