Kdo bo vodil ljubljansko univerzo?

Univerza v Ljubljani je največja izobraževalna in raziskovalna ustanova v Sloveniji, nanjo je vpisanih nekaj manj kot 40.000 študentov, v letu 2023 je imela 497 milijonov evrov prihodkov. Jasno je, da je izredno pomembno, ne le za študente in zaposlene, temveč za celotno družbo, da ima univerza čim boljše vodstvo, to vodstvo pa se izbira na volitvah, ki bodo potekale naslednji teden, 2. aprila. Kandidati so trije, dosedanji rektor Gregor Majdič, izzivalki sta Metka Tekavčič in Irena Mlinarič Raščan.

Če v prvem krogu volitev nobeden izmed kandidatov ne osvoji večine glasov, bo potreben drugi krog, ki se bo zgodil dva tedna po prvem. Pri izbiri novega rektorja imajo največ moči profesorji, zaposleni na fakultetah članicah univerze, njihovi glasovi h končnemu rezultatu prispevajo 60 odstotkov, 20 odstotkov prispevajo študenti, 20 pa še ostali delavci na fakultetah. Volilna udeležba ni spodbudna, še posebej med študenti. Leta 2021 je na volitvah rektorja glasovalo 63,3 odstotka profesorjev, 50,3 odstotka drugih delavcev univerze ter le 12,2 odstotka študentov, kar je nekaj manj kot 5000.

Za še en mandat na vrhu univerze se bo letos potegoval Gregor Majdič, ki ga predlaga Veterinarska fakulteta. Majdič je doktoriral v škotskem Edinburgu iz reprodukcijske endokrinologije, leta 2001 se je zaposlil na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer je delal do leta 2021, ko se je preselil na čelo univerze. V prvem krogu je z 29 odstotki glasov zaostal za prvouvrščenim Igorjem Papičem, takratnim rektorjem, a ga je nato v drugem krogu premagal s 55 odstotki glasov.

Njegov mandat so zaznamovali drugi del epidemije covid-19 in vračanje v predavalnice, ekspanzija umetne inteligence in njen prihod v visoko izobraževanje ter vojna v Ukrajini in genocid v Gazi.

Na vojno v Ukrajini se je univerza hitro odzvala, za odziv glede Palestine pa je potrebovala več časa, pa še ta je bil mlačen. Marca 2024, pet mesecev po začetku genocida, so na Instagramovem profilu univerze (na spletni strani ne) objavili komentar, kjer so izrazili zgroženost nad »nečloveškimi dejanji Hamasa«, na drugi strani pa »nesorazmernim, nedoumljivim odgovorom Izraela«. Ljubljanski študenti s takim izrazjem niso bili zadovoljni in so maja ob zasedbi ljubljanske Fakultete za družbene vede zahtevali, da univerza jasno obsodi genocid, česar do danes še ni storila.

Majdič pa se je teden pred volitvami spet znašel v težavah. V torek, 25. marca, je spletni portal N1 objavil članek, v katerem rektorja Majdiča obtožuje zadrževanja informacij javnega značaja. Novinarji N1 so po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja želeli izvedeti, koliko stroškov je imel med letoma 2019 in 2024 kabinet rektorja, kar je univerza zavrnila, poslala pa je zgolj podatke o stroških službenih poti in reprezentance.

Spletni portal N1 rektorja Majdiča obtožuje zadrževanja informacij javnega značaja.

Zahtevo naj bi zavrnili, kot so zapisali, »prvič zato, ker je načrtovanje in realizacija stroškov namenjeno internemu vodenju financ in odločanju in je izdelano zaradi notranjih potreb delovanja organa. In drugič zato, ker podatki po letih niso primerljivi zaradi spreminjanja organizacijske strukture zajemanja stroškov po posameznih stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih, ki je posledica uvedbe novega informacijskega sistema na celotni UL«. Odzval se je tudi Majdič osebno in zatrdil, da »ne jaz, ne univerza nima nobenih težav z razkrivanjem stroškov« ter da bo »čeprav se ob objavi tovrstnih člankov en teden pred volitvami porajajo vprašanja o ozadjih in namenih takšnih objav, še naprej vedno deloval transparentno«.

Konkurenca

Majdičeva protikandidatka Metka Tekavčič je znano ime. Za rektorico jo je predlagala Ekonomska fakulteta, katere dekanka je bila med letoma 2013 in 2023, trenutno pa na njej poučuje. Še bolj kot zaradi tega pa je javnosti znana zaradi afere z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost na fakulteti. V sodnem postopku zaradi suma zlorabe uradnega položaja je bila skoraj desetletje, lani pa je bila oproščena. Ta izpostavljenost bo nedvomno vplivala na njeno izvoljivost, videli pa bomo, koliko.

V kampanji najbolj izmed vseh treh kandidatov izpostavlja pomen družboslovja. »Na zadnjem soočenju je bilo izpostavljeno, da je skoraj štiri petine novih mest za mlade raziskovalce dodeljenih na področje naravoslovja in tehnologije. Tako je že dolgo in to je narobe ter kaže predvsem na to, kakšen je položaj družboslovja na univerzi. Družboslovje ne le da utrjuje zgodovinsko zavest o obstoju in poslanstvu slovenskega naroda, ampak razkrinkava ideološke manipulacije oblasti, utrjuje kulturno in narodno samobitnost, krepi kritično mišljenje, ki je v znanosti nujno.« Tekavčičeva je pretresena nad dogajanjem na ameriški univerzi Columbia, kjer je bilo v zadnjih tednih aretiranih več študentov, ki niso ameriški državljani in ki jim grozi deportacija, ker so se udeležili propalestinskih protestov. »Prejšnji teden sem bila dodatno zgrožena, ko sem izvedela, da je sedaj ta univerza iz političnih razlogov nekaterim diplomantom odvzela diplome za nazaj. Če bi policija preganjala študente, bi se javno glasno odzvala.«

Daleč najmanj javno izpostavljena kandidatka za rektorico pa je Irena Mlinarič Raščan, ki jo predlaga Fakulteta za farmacijo, katere dekanka je bila med letoma 2017 in 2023. Velja za favoritko naravoslovnih fakultet, ki imajo tradicionalno več denarja in vpliva na univerzi, čeprav sama tako označbo zavrača. Napovedala je že svojo vodstveno ekipo, »pri njihovi izbiri sem upoštevala zastopanost različnih strok in članic, s čimer smo zagotovili uravnoteženo povezovanje humanistike, družboslovja, naravoslovja in tehnike«, je povedala in dodala, da »vsaka disciplina prispeva k boljšemu razumevanju družbenih pojavov, kulturnih praks in etičnih vprašanj, kar je ključno za celostni razvoj naše družbe«.

Poseben poudarek namenja znanstveni in raziskovalni dejavnosti, hoče voditi univerzo, kjer bo »raziskovalna odličnost temeljila na družbeni relevantnosti raziskav ter spodbujanju razvoja novih tehnologij in rešitev, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja in trajnostnemu razvoju. Kot aktiven partner kreativnega ekosistema bo skrbela za prenos idej, projektov in inovacij v inkubatorje in tehnološke parke z mentorstvom in sredstvi za nova podjetja, ki obravnavajo izzive družbe 5.0,« je zapisala v svojem programu.

Samo en rektor Univerze v Ljubljani je dobil dva mandata.

Glede dogajanja na Columbii je manj neposredna kot Metka Tekavčič, se pa prav tako zavzema za to, da se univerza do pomembnih družbenih dogajanj opredeli. »Univerza mora pri svojih odzivih ostati avtonomna in nepristranska, pri čemer se opira na znanstvene dokaze in strokovne argumente. Njena stališča bodo temeljila na poglobljenih analizah in razpravah, ki jih bodo oblikovali pristojni organi univerze. Verjamem, da je naloga univerze tudi spodbujanje odprtega dialoga in kritičnega razmisleka o družbenih vprašanjih, ob spoštovanju akademske svobode in pravice do izražanja.«

V kampanji je bilo veliko govora o univerzi kot taki, manj pa o veliki večini njenih članov, študentov, čeprav vsi trije kandidati poudarjajo, kako pomemben je dialog s študenti. A očitno jim ta dialog ne gre najbolje od rok, saj študentje govorijo o povsem drugačnih stvareh kot kandidati. V študentskem aktivističnem društvu Iskra tako opozarjajo na materialne pogoje študentstva, ki bi morali biti prednostna naloga bodočega rektorja ali rektorice. »Od bodoče rektorice ali rektorja zahtevamo aktivno preusmeritev politik Univerze v Ljubljani, da se bo ta borila za materialno izboljšanje stanja študentstva v obliki zagotavljanja resnično brezplačnega študija, zavzemanja za javno dostopne menze, študentske domove ter pravičnejšo štipendijsko politiko.«

»Na splošno ocenjujemo trenutnega rektorja kot medlega in neodločnega,« so še dodali, saj »Univerza v Ljubljani ni nastopala kot močan politični akter, ko je država zahtevala spremembe števila vpisnih mest na študijske programe glede na lastne pavšalne ocene o nujnosti določenih študijskih programov, v ozadju katerih je bil seveda kriterij nujnost za kapital. Ko je študentstvo na zasedbi FDV zahtevalo obsodbo genocida nad palestinskim ljudstvom, jih univerza ni podprla, še naprej sodelujejo z izraelskimi institucijami in orožarsko industrijo.«

Izid volitev je težko predvideti, javnomnenjskih anket ni. Zgodovinsko gledano je drugi mandat na čelu univerze težko osvojiti, to je v samostojni državi uspelo le Jožetu Mencingerju, ki je bil rektor med letoma 1998 in 2005. Pogosto se zgodi, da v drugi krog prideta dotedanji rektor in en izzivalec, nato pa se glasovi preostalih protikandidatov prelijejo k izzivalcu kot glas proti tedanjemu rektorju. A vse to so špekulacije, 2. aprila bo jasno, ali bo Majdiču uspelo ali pa bo uspelo kateri izmed njegovih izzivalk.