Razkrajanje policije

Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Boštjan Poklukar, predlaga znižanje zakonskih pogojev za zasedbo položaja generalnega direktorja policije. V zakonu o organiziranosti in delu v policiji želi razširiti nabor delovnih mest, ki bi veljala za vodstvena, ter znižati raven delovnih in tudi vodstvenih izkušenj, ki jih mora imeti policist, da se lahko poteguje za vodenje policije. To za policijo, v kateri vladajo iz leta v leto bolj kaotične razmere in ki jo je zadnja leta vodil policist, ki ni izpolnjeval zakonskih pogojev za imenovanje na ta položaj, ni dober obet.

Za vodstveno delovno mesto v policiji bi se po novem štel tudi položaj namestnika in pomočnika vodje. Torej tudi položaj pomočnika komandirja policijske postaje. Zahtevane delovne izkušnje v policiji se znižujejo s 15 let na le deset let, zahtevane vodstvene izkušnje z osmih let na sedem. V predlogu zakona ni pojasnil, zakaj se standardi za položaj prvega policista znižujejo. Je pa iz obrazložitve jasno, da želi ministrstvo razširiti razpis tudi na kadre, ki niso izključno karierni policisti. Kandidat bo po novem potreboval le deset let dela v policiji in sedem let vodstvenih izkušenj, ki niso več vezane na vodstvene položaje v javnem sektorju, pač pa se upoštevajo tudi vodstvene izkušnje zunaj njega.

S tega vidika je zelo nenavadna ali protislovna nova določba, da mora biti kandidat za generalnega direktorja vsaj leto dni pred vložitvijo kandidature zaposlen v policiji. Nenavadna je tudi zato, ker še dandanes izkušeni policijski kadri zaradi nekdanjih bonitet beneficiranega delovnega staža odhajajo v pokoj zgodaj, v starosti 60 ali celo 50 let. V bazenu upokojenih policijskih funkcionarjev so nekateri izkušeni kadri v »najboljših« vodstvenih letih.

V celoti pa gre za spremembe, po katerih bi donedavni generalni direktor policije Senad Jušić izpolnjeval pogoje za imenovanje. Med vodstvenimi izkušnjami je v prijavi navedel pomočniška dela, zaradi česar ga je posebna natečajna komisija uradniškega sveta pozvala k dopolnitvi vloge, sicer naj bi jo zavrgla zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev. Jušić je vlogo potem popravil, tako da ji je pripel utemeljitev iz podzakonskega, internega policijskega akta Pravila policije, v katerem piše, da se med vodstvene izkušnje štejejo tudi »izkušnje na delovnih mestih, kjer gre po naravi stvari za vodilna delovna mesta«.

Težava (ali z vidika politike prednost) tovrstnega zniževanja zahtevanih standardov za imenovanje generalnega direktorja policije je v tem, da politiki omogoča širši izbor. V praksi to pomeni, da bo vlada lažje našla šefa policije, ki bo manj izkušen in manj odporen proti političnim sugestijam. Z razširitvijo bazena, iz katerega bo lahko izbirala, se tako povečuje verjetnost, da bo med kandidati našla tudi neposredno politično kompatibilnega posameznika.

Vse to ni dobro in ne upošteva priporočil stroke, da bi policija potrebovala stabilnejše in manj od politike odvisno vodstvo. Odkar generalnega direktorja imenuje vlada, se jih je zamenjalo že 18, posamezni prvi mož policije v povprečju na položaju zdrži le leto in štiri mesece.