Dan Z za zdravstvo

Tik pred zdajci, tik pred sprejetjem najpomembnejšega dela zdravstvene reforme, to je zakona o zdravstveni dejavnosti, je v koaliciji ta teden potekala drama: na eni strani so se znašli koalicijski poslanci, ki so zakon o zdravstveni dejavnosti še zaostrili in koncesionarjem prepovedali izplačila dobičkov, na drugi strani pa sta bila ministra za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in za finance Klemen Boštjančič, ki sta poslance prosila, naj določbo spremenijo, saj naj bi »administrativna« prepoved izplačil dobičkov zmanjševala učinkovitost, inovacije in je morebiti celo ustavno sporna. Ustavno sodišče naj bi bilo namreč že dvakrat odločilo, da si zdravstveni koncesionarji dobičke lahko izplačujejo, saj naj bi bilo to osnovno načelo svobodne gospodarske pobude. Tako sta ministra zapisala v pismu upornim poslancem.

Oglejmo si konkreten primer. Eden največjih koncesionarjev v državi je ptujsko podjetje ZSP slikovna diagnostika. To podjetje, ki je v lasti hrvaškega investicijskega sklada Provectus Capital Partners, je leta 2023 od slovenske zdravstvene zavarovalnice (ZZZS) prejelo devet milijonov evrov, lastnikom pa je prineslo 3,8 milijona evrov čistega dobička. Delničarji so si torej izplačali polovico prejetega denarja, namenjenega zdravstvu.

Je ta dobiček posledica inovacij in menedžerskega know-howa? Je treba takšno ravnanje spodbujati in nagrajevati? Morda, ampak to podjetje se ukvarja z najenostavnejšo in najbolj dobičkonosno dejavnostjo odčitavanja preprostih slik, zaradi česar se vanj množično selijo radiologi in teh nato primanjkuje na bolj kompleksnih delovnih mestih.

Tako se je po zdravstvenem sistemu začela širiti podjetniška logika. Sprva so zdravniki želeli malo več svobode, nato se jih je več združilo v različne gospodarske družbe ali d. o. o., nazadnje so zdravniki postali menedžerji in so podjetja spremenili v delniške družbe (d. d.), zdaj pa je celotna dejavnost pod nadzorom hrvaških investicijskih skladov. Kje se bo to končalo?

Morda ima zdravstvena ministrica prav, češ da bomo po zdravstveni reformi, recimo po uvedbi napovedane Agencije za kakovost v zdravstvu, delo koncesionarjev tako natančno nadzorovali, da bo vsak njihov dobiček upravičen. A kot kaže opisani primer, so na številnih področjih stvari že šle predaleč.

Da imata jeza in politična odločenost ustaviti privatizacijo zdravstva, ki so jo pokazali poslanci koalicije s svojim malim uporom, že nekaj učinka, kažejo statistični podatki. Lakmusov papir privatizacije slovenskega zdravstva so mesečna poročila o ustanavljanju zdravstvenih podjetij. Glede na te statistike je največji privatizacijski sunek slovensko zdravstvo pretrpelo med letoma 2021 in 2023, ko so zdravniki ustanovili po več kot 180 podjetij na leto. V zadnjih dveh letih ta privatizacijska pobuda peša. Lani od januarja do marca so zdravniki ustanovili 61 podjetij (s. p.), letos pa jih je v istem obdobju nastalo zgolj 14. Pa še ta so ustanovili večinoma plastični kirurgi in kardiologi, ki so že zdaj zasebniki.

Zdi se torej, da so se tudi zaposleni v zdravstvu zavedeli, da zdaj izigravanje ne bo več mogoče. In poteza poslancev koalicije iz tega tedna je zgolj pika na i k temu sporočilu.