Ljubezen ne plačuje najemnine

Eksistencialna negotovost generacije

V Galeriji Vžigalica bodo drevi odprli razstavo Ljubezen ne plačuje najemnine japonske umetnice Keiko Miyazaki. Skozi osebno zgodbo prikazuje preplet ljubezni in družinskih odnosov v zahtevnih pogojih sodobnega potrošništva ter družbo, ki časti večno mladost in lepoto. Opozarja na eksistencialno negotovost in časovno stisko avtoričine generacije.

Razstava je poimenovana po osrednjem umetniškem delu, ki je istočasno streznitveni klic partnerju v finančni stiski, so zapisali pri galeriji. Animacija prikazuje par z nakupovalnima vrečkama na glavah, ki je ujet v neskončnem poganjanju kolesa za glodavce, sestavljenega iz položnic. Na temo diktata finančnih in vsakodnevnih obveznosti umetnica predstavlja umetniška dela, ki prikazujejo začarani krog kroničnega pomanjkanja denarja in časa ter posledične izčrpanosti zaradi dela.

Z vrzeljo med željami in ekonomsko realnostjo je zaznamovan tudi poudarek razstave na zavedanje o bežnosti mladosti v kontekstu sodobnih družbenih norm, ki so povezane s staranjem. Ob predvajanju skladbe Bolero francoskega skladatelja Maurica Ravela je mogoče spremljati dialog Miyazaki s svojo materjo o njeni mladosti, staranju in odnosu z možem v zakonu, ki je bil rezultat dogovorjene poroke. S pogovorom avtorica poudarja pričakovanja materine generacije, ki se po njenem mnenju ne prilagaja sodobnemu času.

Razstavo zaokroža instalacija, ki izpostavlja neizprosnost in neizogibnost staranja. Medtem ko iz peščene ure brez dna na tla galerije polzi pesek, kar simbolno nakazuje odtekanje življenja, prostor napolnjujejo podobe starajočih se teles in obrazov, so dodali pri galeriji.

Poleg staranja prebivalstva kot ene od najaktualnejših družbeno-političnih tem se Miyazaki z razstavo loteva tudi rastočega trenda starizma.

Leta 1978 v japonskem mestu Ehime rojena Keiko Miyazaki je zaključila diplomski in magistrski študij iz umetnosti na Northumbria University v Angliji. Specializacijo je nadaljevala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Akademiji umetnosti Jan Matejko v Krakovu. V Celju živeča umetnica se izraža z različnimi oblikami umetnosti, kot so instalacije, slike, animacije, performansi in videom. Deluje v umetniških kolektivih in redno sodeluje z Ivo Tratnik, Andrejo Džakušič in Simonom Macuhom. Za svoja dela je prejela več nagrad, razstavlja v Sloveniji in tujini.