Brezposelna večina

V zadnjem času postaja očitno, da bodo z romsko skupnostjo povezana vprašanja vsaj v delu države ena izmed tem na parlamentarnih volitvah. Rome so si za nabiranje političnih točk izbrali že vsaj v Novi Sloveniji (NSi). Stranka iz meseca v mesec volivce obvešča, da ni pozabila na ljudi: da bo poskrbela zanje in da jih bo zaščitila. Zaščitila pred Romi seveda. Prav zato so zanimivi prvi uradni statistični podatki o brezposelnosti, socialnih prejemkih in izobrazbeni sestavi Romov.

NSi v prestolnici pripravlja tiskovne konference, v lokalnem okolju pa javne tribune, na katerih Romom grozi s spremembami zakonodaje. Ko pridejo na oblast, pravijo predstavniki stranke, bodo mnogim Romom zakonsko prepovedali opravljati vozniški izpit, prav vsem bodo onemogočili prosto porabo socialne pomoči z uvedbo socialne kartice in možnostjo nakupa le nekaterih izdelkov v le nekaterih trgovinah. Omejili in tudi odvzeli bodo socialne transferje, kadar otroci ne bodo redno obiskovali osnovne šole, iz šol bodo izločili »problematične« romske učence in jih vključili v »terapevtsko obravnavo« in namestili v »strokovne ustanove«. In ne nazadnje, tudi za mlajše mladoletne Rome, stare od 14 do 16 let, bodo uvedli zaporno kazen. Gre za ukrepe, usmerjene proti točno določeni narodni skupini, za diskriminacijo torej.

In kakšna je stvarnost, na katero se nanašajo vsi ti ukrepi (negativne) diskriminacije? Dolga leta je vsaj uradno veljalo, da je zbiranje podatkov na podlagi narodne pripadnosti protizakonito, kar je bil pogosto tudi izgovor, da ni znana razsežnost težav v romski skupnosti in da zato tudi ni mogoče pripraviti ukrepov pozitivne diskriminacije. A leta 2022 je bil zakon o varstvu osebnih podatkov nekoliko spremenjen in od takrat omogoča tudi to. Tako so danes na voljo nekateri statistični podatki, ne le anekdotični prikazi razmer v romski skupnosti. Recimo podatki o brezposelnosti, socialni pomoči in izobrazbeni sestavi.

V jugovzhodni Sloveniji je vsak tretji brezposelni in vsak drugi prejemnik denarne socialne pomoči po narodnosti Rom.

Najprej poglejmo brezposelnost. Romov je v Sloveniji od 10 do 12 tisoč, torej kakega pol odstotka prebivalstva. Vsak 200. slovenski državljan je po narodnosti Rom. A po podatkih zavoda za zaposlovanje jih je med brezposelnimi kar 4,5 odstotka. Skoraj vsak 20. brezposelni v Sloveniji je Rom. Verjetnost za brezposelnost je torej med Romi desetkrat večja, kot je povprečje na ravni države. Velika večina brezposelnih Romov je tudi tako imenovanih dolgotrajno brezposelnih oseb. Kaj pa socialna pomoč? Februarja je na ravni države denarno socialno pomoč prejelo skoraj točno 19 tisoč ljudi. Kar vsak deseti od teh je bil Rom. V povprečju v Sloveniji socialno pomoč prejema 40 odstotkov brezposelnih, med Romi pa kar 89 odstotkov brezposelnih.

Podatki so še neugodnejši, če pogledamo posebej statistiko za jugovzhodno Slovenijo – točneje, del države, ki spada pod območno službo Novo mesto, kamor sodijo širša območja Novega mesta, Metlike, Črnomlja in Trebnjega. V tem delu države je med vsemi brezposelnimi kar 31 odstotkov Romov – vsak tretji brezposelni na Dolenjskem in v Beli krajini je Rom. Romske narodnosti je tudi več kot vsak drugi prejemnik denarne socialne pomoči (58 odstotkov). Izobrazbena sestava (brezposelnih) Romov na jugovzhodu Slovenije je porazna. Kar 60 odstotkov jih nima končane osnovne šole. Dodatnih 36 odstotkov jih ima končano le osnovno šolo. Preostali imajo opravljeno nižjo ali srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo in jih je vseh skupaj za slabe štiri odstotke.

Res je, da je rodnost Romov višja, kot je državno povprečje, in da gre zato za nekoliko mlajšo populacijo od povprečne. A podatki o starosti brezposelnih Romov razkrivajo še eno nesrečno dejstvo. Izmed 818 brezposelnih Romov, za katere je pristojen novomeški zavod za zaposlovanje, jih je v vseh starostnih kategorijah nad 49 let vsega skupaj le štiri odstotke. Tako je zato, ker je povprečna življenjska doba Romov 55 let (za moške le 49 let) in je kar 20 let krajša od slovenskega povprečja.