Pravljice v gozdu

Slovenske zdravstvene oblasti vsako pomlad opozarjajo na nevarnost, ki jo v toplejšem delu leta pomenijo klopi, predvsem na klopni meningoencefalitis (KME), in pozivajo k cepljenju kot »najboljši zaščiti«. Tako je bilo tudi letos 17. marca, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil tiskovno konferenco, na kateri so zdravniki opozorili, da Slovenija sodi »med države z najvišjo pojavnostjo meningoencefalitisa«, in ponovno pozvali k cepljenju. A cepljenje proti tej bolezni je – z nekaterimi izjemami – plačljivo in nikakor poceni. Celo več, namesto da bi bilo cepljenje brezplačno – kot je proti gripi in drugim boleznim, pri katerih cepljenje država zapoveduje ali priporoča – zdravstvene ustanove z njim celo nekaj zaslužijo.

Ljudska modrost pravi, da je od vseh divjih živali človeku najnevarnejši klop. To je tudi empirično dokazljivo. Drugim živalim na čelu z zvermi ni mogoče pripisati omembe vrednih povzročitev trajnih zdravstvenih posledic ali smrti, s klopi pa je drugače. Prenašajo dve bolezni, lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis. Prva lahko povzroči dolgotrajne težave z zdravjem, druga poleg tega še trajne posledice za zdravje ali celo smrt. Razlika je tudi v tem, da lahko okužbo z boreliozo preprečimo s čimprejšnjo odstranitvijo klopa, okužba z meningoencefalitisom pa je takojšnja, ob ugrizu.

Klopni meningoencefalitis je virusno vnetje možganskih ovojnic, možganov in osrednjega živčevja. Od 100 bolnikov s to okužbo umreta dva, deset jih trpi za ohromitvami in pri petih te ostanejo dosmrtno. Kar tretjina okuženih pa trpi za »postencefalitičnim sindromom«, ki se kaže v glavobolih, težavah z zbranostjo, tresenju, omrtvelosti in zmanjšani delovni sposobnosti. »Tretjina obolelih ima trajne posledice, ki jim bistveno poslabšajo kakovost življenja. Ohromitve se razmeroma slabo popravljajo. Klopni meningoencefalitis je resna bolezen in dobro bi bilo, če bi uporabljali cepivo in s tem bolezen preprečili,« je na omenjeni tiskovni konferenci pojasnjeval infektolog in nekdanji predstojnik Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Franc Strle. Posledice okužbe so lahko tako resne, da je cepljenje proti KME za nekatere skupine ljudi celo obvezno. To velja za gozdarje, lovce, različne terenske delavce, vrtnarje, vojake ter za dijake in študente tistih smeri, pri katerih izobraževanje vključuje terensko delo.

Dvolično je pozivati k cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga zdravstvene ustanove ponujajo po ceni, enkrat višji od nabavne cene cepiva.

Okuženost klopov z meningoencefalitisom, ki ga prenašajo z živali na človeka, je največja na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem z Ljubljano. Poleg tega je nekoč veljalo, da nevarnost klopov grozi predvsem v gozdu, zdaj pa je že dlje jasno, da so prisotni tudi na travnikih in obdelovalnih površinah, na vrtovih, v parkih in na zelenih površinah nasploh.

Zaradi podnebnih sprememb se podaljšujejo tudi cikli njihove aktivnosti. Zaradi milih zim in vlažnih pomladi so dejavni prej in v večjem številu kot nekoč, s čimer se povečujejo tudi možnosti okužbe s katero od klopnih bolezni.

Cepljenje sicer poteka tako, da posameznik prejme tri odmerke v enem letu, prvega poživitvenega potem po treh letih in nato naprej vsakih pet let. Posamezni odmerek stane okoli 33 evrov, cena pa se lahko razlikuje, saj ni določena. V Ljubljani trenutno odmerek v povprečju stane 30 evrov, NIJZ pa ima spomladi po navadi kratkotrajno akcijo, v kateri je mogoče dobiti prvi odmerek po zgolj simbolično znižani ceni 27 evrov. Cepljenje proti KME s tremi odmerki, ki zagotavljajo osnovno, a visoko zaščito za posameznika, torej stane okoli sto evrov, za štiričlansko družino to recimo pomeni strošek 400 evrov.

Za dodatna pojasnila smo se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje in na ministrstvo za zdravje, prejeli pa smo jih le z inštituta. Precepljenost proti klopnemu meningitisu je nizka, 15-odstotna. Se je pa lani cepilo rekordno število ljudi, 50 tisoč otrok in 85 tisoč odraslih. Med cepljenimi otroki je bilo samoplačnikov 26 odstotkov, med odraslimi kar 82 odstotkov. Država namreč omogoča brezplačno cepljenje proti KME le za določen del mladoletne populacije in za le tu in tam kako generacijo odraslih. Trenutno so do tega upravičeni odrasli, stari od 45 do 55 let (velja le za prve tri odmerke cepiva).

Državo, ki nakupuje cepivo, odmerek stane 14,74 evra z DDV. Na vprašanje, kako je mogoče, da potem zdravstvene ustanove, ki izvajajo cepljenje, odmerek ponujajo po več kot enkrat višji ceni, nismo prejeli pojasnila. Cepljenje za gripo, ki se prav tako priporoča, je recimo brezplačno. Lani se je z enkratnim odmerkom cepilo 139 tisoč ljudi, za kar je država porabila okrogel milijon evrov (z DDV). Le nekoliko več, 1,2 milijona evrov, bi lani porabila, če bi proti meningoencefalitisu brezplačno cepila tudi vse lanske samoplačnike. Če bi bilo uvedeno splošno brezplačno cepljenje, bi bilo verjetno zanimanje zanj vsaj na kratki rok nekoliko večje kot doslej. A saj to, višja precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu, je tudi cilj, ki ga že dolga desetletja zagovarja država oziroma NIJZ in ministrstvo za zdravje.

Državo bi uvedba brezplačnega cepljenja proti KME na začetku res stala kak milijon ali dva, nadaljnji stroški pa bi bili zanemarljivi.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje projekcij o tem, kolikšen bi lahko bil skupni strošek brezplačnega cepljenja, nimajo, kot pravijo: »Za takšen izračun bi bilo treba pripraviti oceno, koliko prebivalcev bi se sploh odločilo za cepljenje in koliko cepljenj bi bilo treba izpeljati v posameznem letu (osnovno cepljenje, poživitveni odmerki) ter nato upoštevati ceno cepiva in ceno storitev za izvedbo cepljenja proti KME.« Njihovo uradno stališče je, da »uvajanje cepljenja v takšnem obsegu (za vse generacije naenkrat) ni izvedljivo zaradi visokih stroškov, omejenih kadrovskih kapacitet in nezmožnosti planiranja cepiv«. Temu dodajajo, da je zato predvideno »postopno širjenje na celotno populacijo«.

Že na prvi pogled se zdi, da je omenjena »postopnost« čisto preveč postopna. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se izvaja že od leta 1986 in v štirih desetletjih je država brezplačno cepljenje »razširila« na le 18 odstotkov odraslih, ki se želijo cepiti. Morda bi nas še nedavno lahko prepričevali, da je to dober napredek oziroma največ, kar je država sposobna. A ker smo preživeli obdobje epidemije covid-19, vemo, da brezplačno cepljenje kar najširšega kroga ljudi z več podobno dragimi odmerki ni posebej huda težava. Slovenija je med letoma 2021 in 2023 za cepiva proti covidu porabila nekaj manj kot 160 milijonov evrov, lani je zanje porabila že precej manj, a še vedno štiri milijone.

Poleg tega bi uvedba brezplačnega cepljenja proti KME za državo pomenila dejansko zgolj enkraten višji znesek. Ko bi se del prebivalstva, ki si tega želi, cepil s prvimi tremi odmerki, bi bili nadaljnji stroški cepljenja precej manjši. Za to cepivo so resda predlagani poživitveni odmerki, a četrti šele po treh letih, potem pa odmerek vsakih pet let. Tudi brez poživitvenih odmerkov naj bi bila zaščita zelo visoka, tako da ti ne vplivajo posebej na raven zaščite pred klopnim meningoencefalitisom, saj naj bi jo zvišali le za kak odstotek ali dva.

Ko je leta 1996, ob deseti obletnici začetka cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, tedanji Inštitut za varovanje zdravja (predhodnik NIJZ) pripravil »celostno akcijo za spodbujanje cepljenja proti klopnemu meningitisu«, jo je poimenoval »Da bodo pravljice v gozdu živele naprej«. Toda celotna zgodba o večdesetletnem spodbujanju k zdravstvenemu ukrepu, ki posameznika že na samem začetku stane približno sto evrov, pripeljal pa je do 15-odstotne precepljenosti prebivalstva, ni ravno pravljica. Te imajo srečen konec, ta pa prav bednega.