Ministrstvo za delo že več kot leto zamuja s strategijo za odpravo prekarnosti 

Čakajoč strategijo

V četrtek, 27. marca, so predstavniki sindikata Mladi plus skupaj s predstavniki še nekaj drugih organizacij na ministrstvo za delo dostavili bučke. Prinesli so jih v tistem svetlo modrem kockastem nahrbtniku, ki ga za dostavo uporabljajo Woltovi dostavljavci.

Datum ni bil naključen, minili sta namreč ravno dve leti od konference »Stop prekarnosti« v državnem svetu, na kateri je ministrstvo obljubilo, da bo do konca leta 2023 sprejeta celostna strategija za odpravo prekarnosti na slovenskem trgu dela. Strategije do danes še ni, v sindikatu pa so ugotovili, da jim je ministrstvo »prodalo bučke«, zato so se odločili, da mu jih vrnejo.

»Negotove, slabše plačane, nedostojne oblike dela imajo negativne učinke na delavke in delavce, to se kaže predvsem v slabšem dostopu do osnovnih delavskih pravic, v slabši socialni varnosti, v slabem ekonomskem in socialnem položaju, negativno vpliva na duševno in fizično zdravje delavcev, hkrati pa na stežaj odpira vrata diskriminaciji in kršitvam osnovnih pravic,« je ob izročitvi bučk poudarila Sabina Leben iz sindikata Mladi plus.

Ob pogledu na podatke bi sicer najprej pomislili, da so trenutno razmere na slovenskem trgu dela ugodne za delavce. Zaposlenost je polna, stopnja brezposelnosti je bila konec leta 2024 3,5-odstotna, tako rekoč enaka najnižji v slovenski zgodovini, ki je bila 3,4 odstotka. Zaradi pomanjkanja delovne sile to že sistematično uvažamo iz tretjih držav. Pričakovali bi, da bodo delavci na trgu zato imeli boljši položaj nasproti delodajalcem in da bodo imeli vedno boljše delovne razmere, pa ni tako, prekarnega dela je vse več.

Število prekarno zaposlenih delavcev je težko ugotoviti, saj nimamo konkretne definicije prekarnosti, s tem izrazom označujemo vse negotove zaposlitve. Statistični urad RS v svojo definicijo vključuje študentsko in agencijsko delo, samozaposlene, ki ne zaposlujejo in delajo le za eno stranko, ter osebe, ki so neprostovoljno zaposlene za krajši delovni čas, ker dela za polni delovni čas ne najdejo. Takih delavcev je bilo lani 65 tisoč, približno 6,6 odstotka. Če bi prišteli še zaposlene za določen čas in samozaposlene, ki ne zaposlujejo, vendar delajo za več strank, je takih več kakor 200 tisoč oziroma 20 odstotkov delovno aktivnih ljudi.

Državni sekretar Dan Juvan je priznal, da s strategijo zamujajo, hkrati pa poudaril, da je osnutek že pripravljen, zdaj so na ministrstvu v fazi, ko bi ga radi uskladili še s predstavniki mladih in delavcev na splošno. Napovedal je, da bodo sindikat Mladi plus in druge relevantne organizacije čez 14 dni povabili na posvet o osnutku strategije; ministrstvo jo namerava še pred poletjem poslati vladi.

Sindikat poleg sprejetja strategije od ministrstva pričakuje še, da do konca mandata okrepi nadzor na trgu dela, predvsem inšpekcijo, in da implementira evropsko direktivo o izboljšanju razmer pri platformnem delu, ki jo države načeloma morajo implementirati do junija 2026. Vprašanje je, ali naj nove predpise vključijo v zakon o delovnih razmerjih ali pa napišejo novega, oboje pa bo težko izvedljivo do junija 2026, sploh zaradi prihajajočih državnozborskih volitev, ki bodo v prvih mesecih prihodnjega leta.