Nova postojanka

Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman, je že oktobra 2022 končala izkop posmrtnih ostankov 3450 žrtev povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Čeprav je Dežman z nekaterimi predmeti, najdenimi na območju Macesnove gorice, pod pokroviteljstvom SDS paradiral tudi po evropskem parlamentu, je bila večina posmrtnih ostankov zadnji dve leti »shranjena« v kleti kočevske komunale. Polemike o tem, kje bi žrtve pokopali, se nadaljujejo, na obrambnem ministrstvu pa so v upanju, da bodo tako do njih pokazali vsaj nekaj pietete, na začetku tedna začeli začasni premik posmrtnih ostankov v državno kostnico v Škofji Loki.

»Tam sta mogoča prižig sveč in spoštljivo spominjanje,« je ob tem dejal obrambni minister Borut Sajovic. »Vsakdo od teh je bil nekomu mož, oče, brat in to je treba spoštovati in razumeti. Čas je, da na spoštljiv in dostojen način zapremo boleče obdobje naše zgodovine.«

Opozicija je sicer izrazila skrb, da bi se začasna rešitev lahko spremenila v trajno. Na to sta javno opozorila tudi Dežman in Nova slovenska zaveza, sicer odkrita domobranska organizacija, ki premiku nasprotujeta, ker se vlada ni zavezala, da bo žrtve pokopala v Ljubljani. Enako zahtevo imajo v opoziciji, težava je zgolj, da ljubljanski župan Zoran Janković v to ne privoli.

Na to temo je predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je že večkrat poudarila, da so bili povojni poboji zločin, ki ga je treba obsoditi, pripravila nekaj srečanj. Dva posveta je v predsedniški palači gostila lani, a se ju ljubljanski župan, čeprav naj bi bil vabilo prejel, ni udeležil.

Predsednica odločitev ministrstva o premiku podpira, ker je pomembno, »da bo do določitve mesta trajnega pokopa v Škofji Loki zagotovljena vsaj začasna dostojna hramba posmrtnih ostankov teh žrtev«. Si pa želi, da bi letos, 80 let po drugi svetovni vojni, sicer »končno dosegli pomiritev glede tega temačnega dela naše zgodovine in soglasje glede lokacije trajnega pokopa«.

Za pojasnila smo se obrnili na upokojenega kriminalista Pavla Jamnika, ki je bil odgovoren za preiskovanje povojnih pobojev kot vodja policijske akcije Sprava, bil pa je tudi član Dežmanove komisije. »Posmrtni ostanki iz časa druge svetovne vojne in z vojno povezanih dogodkov so se kmalu po začetku odkrivanja povojnih grobišč spremenili v predmet, preko katerega se izvaja ideološki boj,« je povedal. »Mrtvi na eni in drugi strani se uporabljajo zgolj kot instrument za interpretacijo zgodovine.« Ker se nam v 30 letih ni uspelo poenotiti o temeljnih pojmih in vlogah posameznih skupin, udeleženih v vojni in znotraj nje v državljanskem spopadu, tudi ni čudno, da se ne moremo normalno dogovoriti niti o tem, kako pokopati žrtve. »Posmrtni ostanki so še zadnje, kar je mogoče uporabiti v teh ideoloških bojih. Kjerkoli jih bodo želeli pokopati, eni od strani to ne bo prav oziroma bo ena od strani to razumela kot poraz ali zmago.«