Tetovaže ameriškega obrambnega ministra, povezane s krščanskim nacionalizmom

Duhovi preteklosti

Med nenavadnimi kandidati, ki jih je ameriški predsednik ob inavguraciji poslal na potrditev v senat – omenimo Roberta F. Kennedyja mlajšega, glasnega proticepilca in konspirologa, ki je postal zdravstveni minister, in nekdanjo demokratsko kongresnico s Havajev Tulsi Gabbard, podpornico Putinove Rusije, ki je postala nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti – je tudi Pete Hegseth.

Ta je vojni veteran in bivši voditelj Trumpove najljubše televizijske oddaje Fox & Friends Weekend na televiziji Fox News, nekoč pa je pred kamerami dejal, da ne verjame v bacile (»Ne vidim jih, zato ne obstajajo.«). Zdaj je zasedel položaj obrambnega ministra ZDA.

Hegseth je pisec dveh zanimivih knjig, American Crusade (2020) in The War on Warriors (2024). V prvi poziva k »ameriškemu križarskemu pohodu« zoper domnevno največje nasprotnike ameriških interesov, zlovešče levičarje in islam, v drugi pa svari pred woke oziroma prebujenskimi ukrepi, ki naj bi od znotraj razžirali ameriško vojsko. V tej navede tudi, da naj bi bil zapustil tako imenovano Individualno rezervo v pripravi (IRR), ki je vključena v ameriško vojsko, ko so mu prepovedali varovati inavguracijsko slovesnost bivšega predsednika Joeja Bidna in ga zaradi napisa Deus vult, ki ga ima vtetoviranega na desnem bicepsu, označili za skrajneža.

Latinsko geslo, ki bi ga lahko prevedli kot božja volja ali bog tako hoče, izvira iz obdobja križarskih vojn v srednjem veku. Po izročilu naj bi ga bili vzklikali križarji, ko so se namenili »osvoboditi« Sveto deželo izpod muslimanske oblasti, danes pa to geslo uporabljajo ameriški skrajni desničarji in beli supremacisti kot simbol krščanskega nacionalizma. Poleg tega ima Hegseth na prsih veliko tetovažo jeruzalemskega križa, ki se po navadi pojavlja skupaj z omenjenim geslom. Čeprav vztraja, da naj bi šlo pri njegovih tetovažah za nedolžno krščansko ikonografijo, so se s podobnimi simboli ponašali nekateri udeleženci napada na ameriški Kapitol 6. januarja 2021 in shoda neonacistov v Charlottesvillu leta 2017.

Prevzemanje in sprevračanje podob ima v nacionalističnih gibanjih dolgo zgodovino: ko se je po koncu hladne vojne začel vzpon neofašističnih in neonacističnih gibanj, ta pogosto niso vihrala z zastavami s kljukastim križem, pač pa so ga nadomestili drugi simboli, naj bodo to številke (88, ki velja za okrajšavo gesla Heil Hitler, in 18, ki je okrajšava za Adolfa Hitlerja), keltski križ ali pa črno sonce, sicer nordijski poganski simbol, ki je krasil grad Wewelsburg, kjer je Heinrich Himmler ustanovil šolo za izobraževanje kadrov SS.

Tako kot se slovenski neonacisti kdaj skrivajo za podobo »črnega panterja« in domobranskih simbolov, ameriški pod pretvezo krščanskih vrednot prisegajo na podobe, kakršne krasijo tudi kožo ameriškega obrambnega ministra.