Kandidatka desnice?

V prvem krogu volitev so se pomerili sedanji rektor Gregor Majdič, nekdanja dekanja Fakultete za farmacijo Irena Mlinarič Raščan in nekdanja dekanja Ekonomske fakultete Metka Tekavčič. Nihče izmed njih ni dosegel večine, prva dva sta se prebila v drugi krog, Majdič je osvojil 46,91 odstotka uteženih glasov, Irena Mlinarič Raščan pa 32,54 odstotka. Spomnimo, da visokošolski profesorji prispevajo 60 odstotkov glasovalne moči, po 20 odstotkov pa imajo še študenti in podporni kader na univerzi. Glede na te rezultate je Majdič sicer favorit v drugem krogu, vendar se ne bi zgodilo prvič, da zmaga izzivalec – to se je navsezadnje zgodilo Majdiču na prejšnjih volitvah.

Še pred volitvami pa so v javnost začele prihajati informacije o tem, da naj bi bil Majdičev rektorat zapravljiv, olja na ogenj je prilil tudi rektorat sam, ko je spletnemu portalu N1, ki je hotel pridobiti zneske načrtovanih in realiziranih stroškov rektorata med letoma 2019 in 2024, zavrnil zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja. N1 v članku o tej temi govori le o namigih o domnevni Majdičevi zapravljivosti, ki se širijo v akademskih krogih, mi pa smo od virov dobili konkretne zgodbe o zapravljivosti, s katerimi smo Majdiča tudi seznanili.

Prva zadeva so bili stroški reprezentance. Koliko denarja je torej rektorat zapravil na različnih poslovnih obrokih, pogostitvah na različnih dogodkih in za poslovna darila? Za N1 so iz rektorata sporočili, da so bili stroški reprezentance rektorja leta 2022 8784 evrov, v letu 2023 16.561 evrov, leta 2024 pa so znašali 12.830 evrov. Stroški bi bili sicer vsako leto okoli 12.000 evrov, a je bil novoletni sprejem leta 2022, ki stane okoli 4000 evrov, vknjižen šele januarja, tako da sta bila leta 2023 vknjižena dva novoletna sprejema, leta 2022 pa nobeden. Niso pa omenili, da je tako imenovana rektorjeva reprezentanca le ena izmed štirih vrst reprezentance, ki se knjižijo. Druge tri kategorije so še stroški za kavo, čaj, prigrizke itd., ki jih postrežejo na sestankih, poslovna darila ter pogostitve na dogodkih Univerze v Ljubljani. Skupnih stroškov za reprezentanco je torej več, nekaj deset tisoč evrov na leto.

Drugi krog rektorskih volitev bo v sredo, 16. aprila.

Problematiziran je bil tudi dekanski kolegij v Prekmurju, ki se je zgodil maja 2023. Celoten dogodek je stal 5702 evra, od tega 600 za živo glasbo in 502 evra za »dodatno vino«, ki ga je zagotovil eden izmed prekmurskih dobaviteljev. Majdič je sicer pojasnil, da »je bil celoten strošek, ki vključuje prenočitve in dve kosili, razdeljen med članice, rektorat pa je poleg stroškov prenočitev vodstva UL kril še avtobusni prevoz za udeležence in večerjo«, ta je vključevala tudi glasbo in vino. »Srečanje v Prekmurju je imelo 13 ur dnevnega reda, omenjena večerja je bila edini družabno-povezovalni del dvodnevnega dogodka. Na večerji je bilo prisotnih 35 oseb, kar pomeni, da je bil strošek pijače približno 15 evrov na osebo. Celoten strošek na osebo, ki vključuje prenočitev, prevoz, zajtrk, kosilo, večerjo ter najem dvorane za sestanke, je približno 160 EUR,« je še dodal Majdič.

Že na prvih Majdičevih volitvah je bilo pod drobnogledom podjetje Animacel, katerega solastnik in strokovni direktor je. Animacel je namreč odcepljeno oziroma tako imenovano spin-out podjetje z ljubljanske univerze, ki se ukvarja z zdravljenjem hišnih ljubljenčkov z matičnimi celicami. Podjetje je med letoma 2014 in 2024 od Veterinarske fakultete, kjer je bil Majdič do leta 2021, ko je postal rektor, tudi zaposlen, najemalo laboratorijski prostor z zelo ugodno najemnino. Vse do leta 2024 je Animacel za 14 kvadratnih metrov velik prostor fakulteti plačeval 70 evrov na mesec, pet evrov na kvadratni meter, zraven pa še stroške, ki so se gibali med 40 in 50 evri. Cena poslovnih prostorov na trgu je sicer bila med 10 in 20 evri na kvadratni meter. Majdič ne ve, zakaj se fakulteta v desetih letih ni odločila zvišati najemnine, ki bi bila skladnejša s tržno.

Pred nekaj meseci je v javnosti zaokrožila tudi vest o Majdičevih službenih poteh, še posebej tisti v Ruando, na kateri se mu je pridružilo kar devet dekanov oziroma prodekanov ljubljanskih fakultet. Povprečno je vsak dekan za potovanje porabil okrog 1500 evrov, rektor pa je za svojo vozovnico in enosmerno vozovnico svojega pomočnika odštel skoraj 6000 evrov. »Letalska vozovnica za rektorja in pomočnika rektorja je bila dražja, ker sta letela v poslovnem razredu. Rektor in pomočnik sta potovala v Ruando en dan pred preostalo delegacijo, ker sta imela prvi dan zjutraj takoj po prihodu sestanek z ruandskim ministrom za visoko šolstvo in znanost, zaradi nočnega leta in jutranjega sestanka je bila kupljena karta v poslovnem razredu, sicer pa 95 odstotkov svojih poti opravim v ekonomskem razredu,« je odstopanje pojasnil Majdič.

Veliko pozornosti je bilo v tej kampanji namenjene dosedanjemu rektorju Majdiču. Manj pa se je govorilo o njegovi protikandidatki, Ireni Mlinarič Raščan, ki je javnosti neznana. Kdo je torej Majdičeva izzivalka? V devetdesetih letih je bila članica Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), sodelovala je tudi pri ustanavljanju podmladka stranke, Mladih krščanskih demokratov. Po združitvi krščanskih demokratov s Slovensko ljudsko stranko (SLS) leta 2000 je postala tudi članica SLS, ni pa se pridružila Novi Sloveniji, ki je nastala kot frakcija krščanskih demokratov, ki niso bili zadovoljni z novo veliko SLS. Trenutno v politiki ni več aktivna, nedvomno pa je iz teh časov ohranila nekatera poznanstva in prepričanja.

To se je pokazalo tudi v času tretje Janševe vlade, ko jo je leta 2021 vlada imenovala na mesto predsednice Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Zamenjala je Verico Trstenjak, ki je mandat nastopila avgusta 2020, nato pa je zaradi osebnih razlogov odstopila. Irena Mlinarič Raščan bo predsednica komisije še pol leta, do avgusta 2025. Jasno je, da so med vsako vlado, sploh pa med Janševimi, kadrovanja deloma odvisna tudi od lojalnosti, ne le strokovnega znanja. Njen mož Stanislav Raščan je diplomat in je trenutno slovenski veleposlanik v Bratislavi na Slovaškem. Je član SLS, kandidiral je za poslanca v državnem zboru in tudi za mestnega svetnika v Ljubljani. Tudi on je očitno eden izmed kadrov v bazenu, iz katerega zajema Janez Janša. Ob nastopu njegove tretje vlade je Raščan postal državni sekretar na Logarjevem ministrstvu za zunanje zadeve, ko pa so se leta 2022 stvari bližale koncu, je Logar predčasno končal mandate veleposlanikom na Danskem, v Italiji, Združenih arabskih emiratih, Egiptu ter nazadnje na Slovaškem, kamor je bil poslan Raščan.

Rektorja Majdiča označujejo za zapravljivega, Irena Mlinarič Raščan pa je povezana s slovensko desnico.

Irena Mlinarič Raščan sicer zagotavlja, da ob njeni morebitni zmagi na volitvah nobena politika ne bo imela vpliva na univerzo. »Univerza je samostojna pri izbiri svojega vodstva, pri oblikovanju notranje organizacije ter pri sprejemanju strateških odločitev, ki zadevajo njen razvoj… Univerza je tudi samostojna pri upravljanju proračuna ter pri pridobivanju in razporejanju finančnih sredstev. Ker pa Ustava določa, da se način financiranja ureja z zakonom, je ključno, da univerza vzdržuje kakovostno sodelovanje z vsemi parlamentarnimi strankami. Zavzemala se bom za odprt in vsebinski dialog s političnimi akterji, saj je ustrezno in stabilno financiranje pogoj za uresničevanje univerzitetne avtonomije.« Doda še: »Od države pričakujem spoštovanje temeljnih načel, predvsem stabilno, dolgoročno in predvidljivo financiranje. Prav tako pa je pomemben zakonodajni okvir, ki bo omogočal razvoj ter večjo prilagodljivost pri upravljanju kadrovskih in raziskovalnih virov.«

Rektorska kandidata, Gregor Majdič in Irena Mlinarič Raščan, imata zelo podobna programa, ki vključujeta avtonomijo univerze, večanje mednarodnega ugleda, tudi na lestvicah, približevanje potrebam trga dela ter dialog s študenti in zaposlenimi. Ob skorajšnjem koncu kampanje smo ju zato vprašali, kje so po njunem mnenju največje razlike med njima. »Moj program je precej konkretnejši, vsebinski… Velikih razlik med programoma dejansko ni, volivci naj pogledajo, koliko obljub smo izpolnili v preteklem mandatu, izpolnili smo več kot 80 odstotkov obljub izpred štirih let, na kar sem zelo ponosen,« pravi Majdič. »Prva razlika je način vodenja, želim si bolj transparentno delovati in demokratično voditi. Če imamo več demokracije, lahko zahtevamo tudi več odgovornosti. Opolnomočili bomo posameznike, ki bodo zasedli vodilne funkcije, da se bodo lahko bolj koherentno in hitreje odzivali na izzive časa,« pa sporoča Irena Mlinarič Raščan.