Ministrica Klampfer z lobistom FB/Mete

Ob Trumpovem carinskem stampedu v Evropi se krepijo pozivi, da mora EU obdavčiti ameriške tehnološke velikane, zmanjšati njihovo moč in ponuditi alternative, ta podjetja pa po Evropi naprej delajo »business as usual« in poskušajo prodati svoje »rešitve«. Tako je naše ministrstvo za digitalno preobrazbo pred tremi tedni, 19. marca, obiskal lobist Mete in med drugim ponujal nov produkt. »G. Tovaryš je predstavil odprtokodne velike jezikovne modele LLaM, ki jih ponujajo pri FB/Meta, in predstavil možnosti njihove uporabe v javni upravi in v podjetjih,« piše v uradni zabeležki sestanka, na katerem je bila ob treh sodelavcih celo sama ministrica Ksenija Klampfer. Kupili niso nič, Patrik Tovaryš pa jim je med drugim razodel: »Pri podjetju Meta si želimo, da Evropska unija s predpisi ne bi omejevala razvoja novih tehnologij.«

Tudi iz drugih držav EU so v zadnjih tednih prihajali podatki, ki potrjujejo problematično odvisnost Evrope, evropskih javnih uprav in javnih institucij, od ameriških tehnoloških velikanov. »Evropska odvisnost od tujih tehnoloških podjetij je problematična že dlje časa, še posebej ko pomislimo, koliko de facto kritične digitalne infrastrukture je dobavljene iz tujine. Brez spuščanja v probleme (pravnega) varstva podatkov so iz ZDA dobavljena programska oprema in infrastruktura za elektronsko pošto, operacijski sistemi skoraj vseh (državnih) računalnikov, programska oprema za oblikovanje besedil, tiskalniki itn.,« pritrjujejo iz neprofitnega zavoda Danes je nov dan zavod (DJND), ki se ukvarja z analizo vpliva digitalnih tehnologij na demokracijo.

Na to pokažemo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki upravlja enega najkompleksnejših informacijskih sistemov v državi. Z njim med drugim zagotavljajo stalno »on-line« preverjanje veljavnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance pri več kot 2000 izvajalcih zdravstvenih storitev in dobaviteljih medicinskih pripomočkov po vsej Sloveniji. V letu 2024 je ta informacijski sistem ZZZS izvedel skupno 397.561.684 transakcij, občasno tudi skoraj 10.000 na minuto. Eden ključnih partnerjev ZZZS je IBM Slovenija, slovensko podjetje ameriškega velikana. IBM Slovenija zdravstvenemu zavodu med drugim zagotavlja najem, nakup in vzdrževanje strojno-programske opreme IBM, implementacijo nove opreme, storitve projektiranja in programiranja nadgradenj on-line sistema ter najem osnovne infrastrukture za rezervni podatkovni center, ki vključuje najem prostora, omar za računalniške strežnike s pripadajočim ožičenjem, brezprekinitveno napajanje, hlajenje, gašenje in varovanje, če povzamemo le del storitev, ki so nam jih razkrili v ZZZS. Ta je največji javni »partner« IBM Slovenije, od začetka leta 2015 je zavod podjetju za opremo in storitve po podatkih Erarja plačal 56,7 milijona evrov. A ZZZS ni edini. Po realizaciji mu sledita ministrstvo za notranje zadeve in pokojninski zavod ZPIZ, ki sta IBM Slovenji plačala 23,5 oziroma skoraj 17 milijona evrov.

»Nekatere države so ob spoznanju, da ZDA niso zanesljive zaveznice, že začele aktivneje vlagati v infrastrukturo. Med primere dobrih praks lahko štejemo Sovereign Tech Fund in Zentrum iz Nemčije, francoski DINUM, evropsko Gaia-X, iniciative občin in drugih javnih institucij po Evropi (in drugod), da presedlajo na odprtokodne operacijske sisteme,« poudarjajo pri DJND in opozarjajo, da alternative so. »Države že danes zapravljajo veliko denarja za nakup programske opreme, kar nekaj je je izdelane po naročilu, zelo redko pa države to kodo naredijo prosto dostopno. Če bi iskali ukrepe za večanje digitalne suverenosti, ne bi začeli pri digitalnem davku, ampak bi najprej uveljavljali načelo ’javni denar – javna koda’ in zahtevali, da je vsa programska oprema, katere stvaritev je bila financirana iz javnih sredstev, tudi javno in prosto (za vsaj nekomercialno rabo) objavljena.«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>