Ljudje proti politiki

Je že res, da svet postaja vse bolj kaotičen, nevaren, da se avtokrati širijo kot virusi, da je ogrožena demokracija, res pa je tudi, da se ljudje ne dajo.

Različne organizacije, ki spremljajo proteste in druge oblike uličnih uporov, opažajo jasen trend. Upora je vse več. Po podatkih avstralskega Inštituta za ekonomijo in mir (IEP) se je že med letoma 2011 in 2018 število demonstracij in pouličnih nemirov po vsem svetu podvojilo, število delavskih stavk pa naj bi se bilo, glede na obdobje pred tem, početverilo. V zadnjih letih se kaže še dodatno naraščanje. Val protestov je, sodeč po tej statistiki, zajel Balkan – v Bosni, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji so protesti postali del vsakdanjika. Ogromno protestov je tudi v srednji in vzhodni Evropi, med drugim na Madžarskem in Slovaškem, demonstracije so postale redne v Grčiji, Izraelu, Mozambiku, Južni Koreji, Turčiji, Gruziji, Pakistanu, Armeniji.

Med zahodnimi državami rekorderka ostaja Francija.

Državam, kjer se politika seli na ulice, so se pridružile tudi ZDA. Gre za nekaj novega. V tej državi večji protesti niso ravno pogosti, sociologi to pripisujejo individualizirani družbi. Tam naj bi prevladovalo prepričanje, da morajo posamezniki sami reševati svoje težave, to pa naj bi zmanjševalo nagnjenost h kolektivnemu protestiranju. Poleg tega so ZDA velike in imajo večinski volilni sistem, zato marsikdo nad mislijo, da je mogoče s protesti ali glasnim izražanjem nezadovoljstva kaj spremeniti, obupajo.

Zato je toliko pomembnejše dogajanje iz minulega konca tedna. V ZDA se je prejšnjo soboto na ulicah in trgih zbralo toliko protestnikov, kolikor so jih organizacije, ki spremljajo proteste po vsem svetu, v ZDA navadno naštele vse leto. Shodi proti politikam ameriškega predsednika Trumpa so po poročilih organizatorjev – 150 različnih civilnodružbenih organizacij in sindikatov – potekali po več kot 14 tisoč ameriških mestih pod geslom »Hands Off!« (Roke proč), udeležilo pa naj bi se jih bilo več kot tri milijone ljudi.

Ameriški protestniki so na ulicah zahtevali konec »prevzema države«, ki ga izvajajo milijarderji, in konec korupcije. Opozarjali so, da Trump skupaj z bogataši, kot je Elon Musk, razprodaja državo v svojo korist in si podreja vzvode oblasti. Tako so zahtevali konec »brezsramnega pohoda za oblast«, med katerim peščica ultrabogatih na račun navadnih ljudi ropa državo. Zahtevali so prenehanje krčenja socialnih programov, protestirali so proti napovedanim ali že izpeljanim rezom v zvezni proračun, izrazili so nasprotovanje odpuščanju javnih uslužbencev – do konca marca naj bi bilo službo izgubilo že 121 tisoč ljudi –, protestirali pa so tudi proti zmanjševanju sredstev za zdravstvene programe, kot sta Medicare in Medicaid.

Ker so bila zborovanja v vseh ameriških državah in v tako rekoč vseh večjih mestih, so dokazala, da je nezadovoljstvo nad Trmupovo politiko v ZDA široko in da ankete javnega mnenja, ki to nezadovoljstvo zaznavajo, kažejo dejanske razmere.

Na koncu se ob takšnih dogodkih postavlja vedno isto vprašanje: bodo te in prihodnje ljudske vstaje v ZDA kaj spremenile? Odgovor je lahko takšen: poglejte Slovenijo, poglejte tukajšnje vseslovenske vstaje iz leta 2013 ter kolesarske proteste v letih 2021 in 2022. Težko je reči, da pri nas učinka ni bilo.