Pomagam na bone

Radio Študent je pred dobrima dvema mesecema zagnal kampanjo Pomagam na bone, s katero želi pomagati ljudem, hkrati pa opozoriti na pomanjkljivosti v ureditvi subvencioniranja študentske prehrane.

Vsak petek se študenti, ki se udeležijo akcije, sestanejo pred pekarno Žito na Bavarskem dvoru, saj je ta eden izmed redkih ponudnikov, ki omogočajo obrok »na bone« brez doplačila. S študentskimi boni, ki jih sicer ne bi porabili, kupijo hrano, sendviče, in jih odnesejo sto metrov stran v prostore Kraljev ulice, nevladne organizacije, ki skrbi za brezdomce.

Za zdaj je kampanja še majhna, Kraljem ulice dostavijo vsak teden od deset do 20 sendvičev, a že to pomaga, sploh za konec tedna, ko brezdomci teže pridejo do hrane.

Da bi opozorili še na drugo plat kampanje, kritiko ureditve študentske prehrane, je prejšnji teden potekala novinarska konferenca. Nika Gradišek, pobudnica kampanje in urednica univerzitetne redakcije Radia Študent, je pojasnila, da se cene obrokov, ki jih je mogoče plačati z boni, iz leta v leto zvišujejo, zdaj je najvišje doplačilo naraslo že na 4,90 evra, povprečen znesek pa se vedno bolj bliža maksimumu, zdaj je 3,62 evra. To dejansko pomeni, da je zelo malo ponudnikov, pri katerih je doplačilo majhno ali pa ga sploh ni, v veliki večini lokalov pa je doplačilo za obrok maksimalno.

»Zaradi pomanjkanja raznolikosti ponudbe in previsokih cen, ki jih mora študent plačati, če želi uravnotežen obrok, so študentski boni vedno bolj nedostopni, zato jih vsak mesec veliko ostane neporabljenih. Od povprečno 21 bonov, ki na mesec pripadajo upravičencu, jih povprečni študent ali študentka porabi šest do sedem. V povprečju tako 14 do 15 subvencij na osebo vsak mesec ’spuščamo v zrak’. Ker je upravičencev do subvencionirane študentske prehrane letos skoraj 60 tisoč, je to dobrih 10 milijonov subvencij na leto ali več kot 41 milijonov evrov neporabljenih subvencij,« pravi Nika Gradišek.

Na tiskovni konferenci so ministrstvo za delo pozvali, naj razmisli o možnosti, da bi se študentski boni izkoristili za nakup živil v trgovinah, naj razmisli tudi o subvencioniranju zasebnih menz, ki bi ponujale obroke z majhnim doplačilom, ustanavljanju javnih, cenovno dostopnih menz ter o zakonski omejitvi rasti cen doplačila. Na prireditvi je bil prisoten tudi državni sekretar z ministrstva za delo Dan Juvan. Kampanjo je podprl. »To je legitimna in simbolno ustrezna akcija.«

Do nje so bolj zadržani v Študentski organizaciji Slovenije, »saj obstaja možnost, da gre pri tem projektu za nenamensko porabo javnih sredstev«, da torej hrano, ki je namenjena študentom, dobivajo brezdomci. »Po eni strani želimo podpreti dobrodelnost mladih, po drugi strani pa nas skrbi skladnost porabe javnih sredstev z zakonodajo.«

To je gotovo izjava, ki ne potrebuje dodatnega komentarja.