Obsojenci, zaporniki, politiki

Kaj prinaša novi zakon o funkcionarjih 

V Franciji je sodišče zaradi zlorabe evropskih sredstev obsodilo pomembno predstavnico skrajne desnice Marine Le Pen in 20 njenih tesnih sodelavcev, evropskih poslancev in njihovih asistentov. Poleg finančnih in zapornih kazni jim je izreklo prepoved kandidiranja na volitvah. Marine Le Pen recimo štiri leta zapora in petletno prepoved kandidiranja.

V Sloveniji je, kar se tega tiče, pravni Divji zahod. Janez Janša je leta 2014 kot pravnomočno obsojeni storilec korupcijskega dejanja in zlorabe položaja iz zapora kandidiral na državnozborskih volitvah in bil izvoljen za poslanca. Zaporska uprava mu je omogočila proste izhode, da je lahko opravljal to funkcijo. Z novim zakonom o funkcionarjih, ki naj bi bil sprejet še pred poslanskimi počitnicami in s tem tudi pred bližajočimi se volitvami, se na tem področju obetajo spremembe. Kozmetične, a vseeno spremembe.

Danes v Sloveniji lahko vsak s pravnomočno obsodbo tudi iz zapora kandidira za vse najvišje voljene predstavniške funkcije, za poslanca državnega zbora, župana, občinskega svetnika. Prevzame lahko katerikoli najvišji izvršilni položaj, lahko postane minister in predsednik vlade. Le zakon o poslancih zanje predvideva prenehanje funkcije, če je poslanec med mandatom pravnomočno obsojen na zaporno kazen, višjo od pol leta. Pa še takrat lahko državni zbor sklene, da mu funkcije ne odvzame.

Novi zakon o funkcionarjih, ki je v parlamentarnem postopku, prinaša spremembe. Kar se tiče neposredno voljenih funkcionarjev, ne uvaja nič novega. Kar zadeva druge funkcionarje (med katere spadajo premier in ministri), pa naj bi po novem veljala zahteva po nekaznovanosti. Predlagani 6. člen pravi, da funkcionar »ne more biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora«. Izrecno predlagani zakon še določa, da za te primere ni predvidena razrešitev. To pomeni, da premier in minister ne bo mogel več postati pravnomočno obsojeni na zaporno kazen, če pa bo na takšno kazen obsojen med mandatom, neposredna posledica ne bo razrešitev, pač pa bo ta prepuščena vladi ali parlamentarni večini.

Na bližajočih se volitvah bo to vprašanje verjetno najbolj zadevalo Janeza Janšo. Seveda le, če bo obsojen v zadevi Trenta, v kateri naj bi se v kratkem končalo sojenje na prvi stopnji. Zdi se, da lahko pravnomočno sodbo Janša pričakuje v širšem predvolilnem ali povolilnem obdobju. Položaj je torej shizofren …

Kar se tiče poslanske funkcije, za Janšo ostaja vse enako. Če bo pravnomočno obsojen pred volitvami, bo funkcijo lahko nemoteno opravljal. Če bo obsojen po volitvah, pa se bo znašel na milost in nemilost prepuščen poslanskim kolegom. Če pa želi Janša prevzeti premierski položaj, mu je seveda do tega, da pravnomočna (ob)sodba ne bo izrečena pred imenovanjem vlade, ampak, če bodo tako seveda sklenili sodniki, po njem. Če bi bila pravnomočna (ob)sodba izrečena pred imenovanjem vlade, Janša v njej ne bi mogel prevzeti položaja.