»Verjeli smo vam. Zaupali smo vam.« 

Klinične psihologe in psihiatre skrbijo neuresničene predvolilne obljube, ki jih je izrekel predsednik vlade Robert Golob

Klinični psihologi in psihiatri so na predsednika vlade Roberta Goloba naslovili javno pismo, v katerem opozarjajo, da je vladna podpora psevdoznanosti zelo zaskrbljujoča. Ob tem so poudarili, da je to prvi korak na poti do psevdodemokracije. 

"Kot uporabniki zdravstvenih storitev smo zaskrbljeni. Seveda drži, da je bilo področje ponudbe psihoterapije do sedaj neurejeno in ga je bilo potrebno urediti. Drži tudi, da na področju zdravljenja duševnih motenj obstajajo čakalne vrste. Ampak na podlagi teh resničnih trditev je nastal škodljiv in nevaren zakon, ki ne ureja le psihoterapije izven zdravstva ampak ruši ureditev obravnave v zdravstvu. Slovenija je potrebovala zakon, ki bi uredil področje psihoterapije IZVEN zdravstva. V zdravstvu pa si tudi sami kot uporabniki želimo, da se večje spremembe odvijajo pod budnim očesom zdravstvenih strokovnjakov in nikakor ne političnih in drugih interesov! Zakaj je bila zdravstvena stroka pri snovanju tega zakona utišana in spregledana? To je težko razumeti," so med drugim v javnem pismu, ki ga spodaj objavljamo v celoti, zapisali psihologi in psihiatri. 

***

Javno pismo predsedniku vlade

Spoštovani dr. Robert Golob.

Na vas se obračamo kot državljani, specialisti klinične psihologije/specialisti psihiatrije in uporabniki zdravstvenih storitev.

Kot državljani se spomnimo predvolilne obljube, ki ste jo izrekli. In je bila za nas v kontekstu odnosa do različnih strok, ki smo ga bili vajeni pri prejšnji vladi, pomembna. Rekli ste: »Upoštevali bomo stroko.« Verjeli smo vam. Zaupali smo vam.

Kot uporabniki zdravstvenih storitev smo zaskrbljeni. Seveda drži, da je bilo področje ponudbe psihoterapije do sedaj neurejeno in ga je bilo potrebno urediti. Drži tudi, da na področju zdravljenja duševnih motenj obstajajo čakalne vrste. Ampak na podlagi teh resničnih trditev je nastal škodljiv in nevaren zakon, ki ne ureja le psihoterapije izven zdravstva ampak ruši ureditev obravnave v zdravstvu. Slovenija je potrebovala zakon, ki bi uredil področje psihoterapije IZVEN zdravstva. V zdravstvu pa si tudi sami kot uporabniki želimo, da se večje spremembe odvijajo pod budnim očesom zdravstvenih strokovnjakov in nikakor ne političnih in drugih interesov! Zakaj je bila zdravstvena stroka pri snovanju tega zakona utišana in spregledana? To je težko razumeti. V medijih se je razpravljalo, da »nobena stran ne bo zadovoljna«, da je »treba najti kompromis …« Spoštovani predsednik vlade – nobenega kompromisa ni bilo, zakon, ki je šel v obravnavo, je spisan povsem mimo stroke in v prid nekim drugim interesom.

Kot specialisti vam moramo jasno povedati, da se v primeru zakona, ki pomembno posega na področje zdravljenja duševnih motenj, ni upoštevalo ključnih zdravstvenih strok, ki se s tem ukvarjajo v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za zdravje ima posvetovalna telesa – RSK-je (v tem primeru RSK za psihiatrijo, RSK za otroško in mladostniško psihiatrijo in RSK za klinično psihologijo). Poleg tega v Sloveniji obstajata Zdravniška zbornica in Zbornica kliničnih psihologov. Vsa omenjena strokovna združenja so skušala sodelovati pri pripravi novega zakona, vendar so bila preslišana. V celoti. Ob tem pa je bil kot »posebni zunanji svetovalec« v skupino odločanja sprejet ministričin dolgoletni prijatelj, ki je po študiju ekonomije zaključil eno od psihoterapevtskih izobraževanj.

Način snovanja in sprejemanja tega zakona kaže na prezir do stroke. Ste prepričani, da je to način, ki ste ga hoteli vpeljati v odnosu do znanstvenih strok v Sloveniji? Gre za precedens, ki bo za seboj potegnil tudi javno mnenje, znižal bo zaupanje do drugih oblik zdravljenja v zdravstvu in znanosti na splošno ter sprožil vrsto nepopravljivih zapletov. Ob favoriziranju z dokazi nepodprtih oblik zdravljenja pa se bo v zdravstvu naredila nepopravljiva škoda, posledice bodo vidne šele čez leta. A odgovornost bo ostala. Sedanja vlada bo v celoti odgovorna za zdravstvene in družbene posledice.

Naj vam še enkrat razložimo, če ste morda ob poplavi različnih sporočil spregledali: čakalne vrste obstajajo za psihiatrično, pedopsihiatrično in kliničnopsihološko obravnavo. Ne za psihoterapijo. Slednja je zgolj ena od intervenc, ki jih pri svojem delu uporabljamo. Zato je zavajanje tudi trditev, da si klinični psihologi in psihiatri prizadevamo za monopol nad psihoterapijo. Z veseljem vam te stvari tudi podrobneje razložimo, če bo potrebno. Najbolj nevarno pa je, da tako napisan zakon odpira poti premalo usposobljenim posameznikom, od njih ne zahteva nujno potrebnih kliničnih izkušenj, jih ob tem odvezuje vsakršne odgovornosti ter celo odpira vrata v zdravstvo terapevtskim pristopom, ki ne temeljijo na dokazih o varnosti in učinkovitosti.

V novem zakonu je zapisano: »Psihoterapija je samostojna interdisciplinarna znanstvena veda o obravnavi duševnih stanj«, da se je izognilo besedi »zdravljenje«. Čeprav seveda vemo, da beseda psihoterapija v svoji osnovni definiciji pomeni »zdravljenje s psihološkimi sredstvi.« Zakon torej dovoljuje uporabo zahtevne oblike zdravljenja v kontekstih zdravstvenega sistema, ko izvajalec nima takšnih kompetenc in znanj, kot se zahtevajo od psihiatrov in kliničnih psihologov, ki smo do sedaj znotraj zdravstva zdravili paciente. Še več – po tem zakonu so svetovno priznane in z dokazi podprte oblike psihoterapije, na primer sistemska družinska psihoterapija in vedenjsko kognitivna psihoterapija, nezadostne v primerjavi s psihoterapijo, ki jo bo izvajal diplomant neke fakultete z zgolj akademsko izobrazbo, ki ne bo imel kliničnih izkušenj in ki bo izvajal obliko »psihoterapije«, ki ni podprta z dokazi o varnosti in učinkovitosti.

Ob tem bi v tej državi morali zvoniti vsi alarmi. To je korak v smer, s katere ni vrnitve. V smer psevdoznanosti, v smer pristranskih načinov sprejemanja zakonov (po načelu znanstev, prijateljstev in političnih zavezništev, ne pa po načelu priporočil stroke).

Stroka v primeru predloga zakona o psihoterapiji ni razdeljena, kot se skuša zavajati javnost. Zdravstvena stroka je enotna – zakon je nevaren in se ga ne sme sprejeti. Zakon, ki posega v področje zdravstva in zdravljenja, mora biti napisan s sodelovanjem zdravstvene stroke. In to ne pomeni sodelovanja nekaj posameznih strokovnjakov po izboru nekaj posameznih političnih funkcionarjev, ampak sodelovanja strokovnih združenj, ki predstavljajo večinsko mnenje zdravstvene stroke v Sloveniji! Navsezadnje je državna ureditev v Sloveniji parlamentarna demokracija.

Seveda smo kot klinični psihologi in psihiatri ter tudi kot uporabniki zdravstvenih storitev hkrati predvsem državljani. Zato vas opozarjamo, da je vladna podpora PSEVDOZNANOSTI zelo zaskrbljujoča. Je prvi korak na poti do PSEVDODEMOKRACIJE.

Spoštovani dr. Robert Golob - kaj ste torej imeli v mislih, ko ste izrekli predvolilno obljubo: »Upoštevali bomo stroko«?

Po abecednem vrstnem redu podpisani:

mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., predsednica Komisije za pripravništvo Zbornice kliničnih psihologov

mag. Katja Belšak, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., predsednica Strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije

Maja Božič Kranjc, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., članica Častnega razsodišča Zbornice kliničnih psihologov

dr. Sana Čoderl Dobnik, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., predsednica Zbornice kliničnih psihologov

Nilvesa Fajić Berginc, univ. dipl. psih, spec. klin. psih., članica Upravnega odbora Zbornice kliničnih psihologov

dr. Špela Hvalec, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., predsednica Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije

Breda Jelen Sobočan, dr. med., spec. psih., predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije

Katja Kobilšek Guna, dr. med., spec. otr. in mlad. psih., članica Izvršnega odbora Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo

mag. Katja Kodelja , univ. dipl. psih., spec. klin. psih., predsednica Sekcije kliničnih psihologov in psihologov primarne ravni

Aleksander Koroša, dr. med., spec. otr. in mlad. psih., član Izvršnega odbora Združenja otroških in mladostniških psihiatrov

Borče Micev, dr. med., specialist otroške in mladostniške psihiatrije, član IO Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo

dr. Polona Matjan Štuhec, univ. dipl. psih., spec. klin psih., predsednica Komisije za etiko Zbornice kliničnih psihologov

asist. Urša Petja Mrevlje Lozar, dr. med., spec. otr. in mlad. psihiatrije, podpredsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo

mag. Maša Naraločnik Sinur, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., vodja CDZOM ZD Velenje

doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med., specialistka psihiatrije, članica Upravnega odbora Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu

dr. Ana Ožura Brečko, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., članica RSK za klinično psihologijo

Kaja Pavlin, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., članica Komisije za etiko Združenja psihoterapevtov Slovenije

Rade Pribaković Brinovec, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja upravljanja mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih v Nacionalnem programu duševnega zdravja - program MIRA, vodja državnega programa integrirane preventive kroničnih bolezni pri odraslih - program Skupaj za zdravje

mag. Anica Prosnik Domjan, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., članica RSK za klinično psihologijo, nadomestna članica za področje zdravja pri Strokovnem svetu sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev pri Ministrstvu za pravosodje

prim. asist. dr. Karin Sernec, dr. med, spec. psih., vodja Enote za zdravljenje motenj hranjenja Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana

Milena Srpak, univ. dipl. psih, spec. klin. psih., predsednica Častnega razsodišča Zbornice kliničnih psihologov

mag. Valentina Stefanova Kralj, univ. dipl. psih, spec. klin. psih., članica Upravnega odbora Zbornice kliničnih psihologov

dr. Sanja Šešok, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., predsednica Komisije za sodno izvedenstvo

Zbornice kliničnih psihologov

mag. Dubravka Trampuž, dr. med., specialistka psihiatrije, predsednica Slovenskega društva za družinsko terapijo