Razdelitev plena / Kaj bodo zavarovanci dobili zaradi preoblikovanja Vzajemne?

Zavarovanci Vzajemne, teh je več kot 800.000, so v začetku leta v nabiralnike dobili obvestilo, da Vzajemna ne bo več vzajemna družba, preoblikovala se bo v delniško družbo. Vsem zavarovancem bo pripadlo določeno število delnic nove delniške družbe. »Delež posameznega upravičenca temelji na deležu premije, obračunane vsakemu upravičencu, v razmerju do skupno zbrane premije. Poenostavljeno povedano, delež posameznega upravičenca je določen kot delež njegove premije v skupni premiji,« je Vzajemna razložila v obvestilu za stranke. Vsaka izmed delnic bo v prvem obdobju, preden gredo na trg, vredna po en evro. Tisti zavarovanci, ki so upravičeni do manj kot 120 delnic (evrov), bodo od Vzajemne prejeli izplačilo svojega deleža, razen če so do 27. februarja zavarovalnici sporočili, da bi tudi sami raje dobili delnice. V to prvo kategorijo spada 412.217 upravičencev, 22.885 pa se jih je odločilo za delnice, kar je 5,5 odstotka.

Tisti, ki jim pripada več kot 120 delnic, pa izbire nimajo, dobili bodo lahko le delnice. Takih je 419.356. Takšna omejitev je sicer smiselna, pa tudi potrebna. Če bi Vzajemna izplačilo ponudila vsem upravičencem in bi to možnost večina upravičencev tudi izkoristila, bi zavarovalnici enostavno ostalo premalo kapitala, da bi lahko delovala, kljub temu pa je ta 120-evrski kompromis lahko za nekatere dokaj grenak. Za to, da novi delničarji Vzajemne svoje delnice prevzamejo, morajo najprej odpreti poseben trgovalni račun, to lahko storijo pri komercialnih bankah, pa tudi pri borznoposredniških hišah, kot je na primer Ilirika.

Odprtje trgovalnega računa pa seveda ni zastonj. Pri Novi Ljubljanski banki (NLB) je odprtje trgovalnega računa za fizične osebe brezplačno, nato pa vodenje računa stane 3,10 evra na mesec, torej 37,2 evra na leto. Pri banki OTP morajo stranke ob odprtju računa za njegovo vodenje plačati 15 evrov za prvo leto in nato še 15 evrov vsako naslednje leto. Pri borznoposredniški hiši Ilirika trgovalni paket stane 28 evrov na leto, odprtje trgovalnega računa je prav tako brezplačno, njegovo zaprtje pa stane 14,90 evra. Vsi ponudniki zaračunavajo tudi provizije na nakup in prodajo delnic, vzdrževanje stanj in podobno. Letni stroški so za nedejavnega uporabnika ocenjeni med 30 in 60 evri na leto, pri aktivnejših vlagateljih pa znašajo tudi do 100 evrov.

Vzajemna ima dolgo zgodovino tega, da je formalno pod nadzorom vseh zavarovancev, odločitve pa sprejemajo samo določeni ljudje.

Trgovalni račun bi moralo na novo odpreti, s tem pa bi imeli tudi stroške, ogromno upravičencev do delnic. V Sloveniji ima trenutno trgovalne račune odprte okoli 95.000 fizičnih oseb, okrog pet odstotkov prebivalstva. Oseb, ki bodo od Vzajemne lahko prevzele delnice, pa bo skupno 442.241, skoraj petkrat več. Nov trgovalni račun bo moralo torej odpreti okoli 350.000–400.000 Slovencev, če želijo prevzeti delnice, seveda. Če jih v roku dveh let po uvrstitvi na trg upravičenci ne prevzamejo na Centralni klirinško depotni družbi (KDD), bodo delnice šle državni kapitalski družbi (KAD), ki skrbi za delnice v lasti države.

Jasno je, da se bodo nekateri ljudje odločili, da se jim odprtje trgovalnega računa ne splača, ali pa se jim s tem za dokaj majhen zaslužek enostavno ne bo dalo ukvarjati. Zato so v opozicijski NSi v parlamentarno proceduro poslali predlog spremembe zakona o preoblikovanju Vzajemne, ki bi omogočil, da bi upravičenci lahko svoje delnice prepisali na ožje družinske člane. Delnice bi bilo po njihovem predlogu mogoče prenesti na enega od svojih otrok ali posvojencev, vnuka, pravnuka, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, otrokovega partnerja, pastorka ali njegovega potomca, starša, sorojenca, nečaka, pranečaka, starega starša, sorojenca staršev ter na otroke sorojencev staršev in njihove potomce. »Stališč koalicijskih strank do našega predloga ne poznam, menim pa, da bo našemu predlogu za poenostavitev položaja upravičencev težko nasprotovati. Menim, da je pravičneje, da delnice prejmejo ljudje, ki so Vzajemni dolga leta in desetletja vplačevali premije, kot pa da se njihovi deleži prenesejo na državno KAD. Naš predlog to poenostavlja in zasleduje načelo pravičnosti,« nam je še sporočil Cigler Kralj.

Alja Markovič Čas, članica uprave Vzajemne, je poudarila, da predlog spremembe zakona gotovo pomeni poenostavitev postopkov in stroškovno optimizacijo za delničarje, a ne opredeli, kako se bo sorodstvo ugotavljalo, pa tudi kdo bo to izvajal. »Vzajemna gotovo ne more ugotavljati, kdo je s kom v sorodu, verjetno lahko to verodostojno stori notar z notarskim zapisom ali pa morda upravna enota, ki ima na voljo matične evidence. Predlog zakona upošteva sorodstvo do tretjega dednega reda, kar pomeni, da je sorodstvo že kar težko ugotoviti, na primer bratranec, sestrična in njihovi potomci, pranečaki. Vsekakor bi bilo treba ustrezno določiti obličnost, ki je podlaga za prenos delnic, v tem primeru potem sama preknjižba delnic ne bi smela biti problematična, čeprav se tudi pri tem odpirajo nekatera povsem tehnična vprašanja, ali bi se potem vse osebe morale zglasiti pri borznem članu zaradi ugotavljanja istovetnosti in podobno.« Da bi se izognili zmedi, se ji zdi nujno, da bi bil način ugotavljanja sorodstva zapisan že v samem zakonu o preoblikovanju Vzajemne.

Iz KDD, ki bi imela ob sprejetju tega predloga pred sabo kar velik administrativen zalogaj, so sporočili, da je »KDD kot infrastruktura trga vrednostnih papirjev zmožna podpreti izvedbo različnih pravnih oziroma operativnih rešitev, vendar je treba razumeti, da vsako dodatno normiranje izjem poveča zahtevnost oziroma zapletenost izvedbe«. To storitev so torej zmožni izvesti, ne zdi pa se, da bi se tega zelo veselili.

Bolj pa je do predloga skeptičen Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike. »Predlog se mi zdi nepotrebno kompliciranje. Kdorkoli bo namreč lahko kot oseba, ki si delnice želi podariti ali jih bo v zapuščinskem postopku zapuščal naslednikom, prišel do enakega učinka – dobili jih bodo nasledniki, kar tako ali tako velja za vse delnice.« Meni, da je predlog administrativna komplikacija, ki ne bo imela velikega pozitivnega učinka.

Ali je Nova Slovenija predlog pripravila, da bi preprečila nastanek močnega delničarja in da bi družbo še vedno lahko obvladovala majhna skupina ljudi?

Na finančnem ministrstvu se do predloga še ne želijo opredeliti, sporočili so, da »smo predlog NSi preučili in bomo v roku pripravili mnenje vlade, ki bo predloženo v zakonodajni postopek«. Je pa minister Boštjančič na to možnost opozoril že pred dvema tednoma v državnem zboru, kjer je na vprašanje poslanke SD Bojane Muršič o visokih stroških odprtja trgovalnega računa dejal, da je »en del možne rešitve tudi neki brezplačen prenos med družinskimi člani«.

Izrazil je tudi prepričanje, da se bodo ponudniki trgovalnih računov prilagodili novi situaciji ter zmanjšali ceno trgovalnih računov oziroma ponudili posebno storitev za tiste, ki bodo v portfelju imeli le delnice Vzajemne. Igor Štemberger prav tako namiguje na nižanje cen trgovalnih računov. »Ne vemo, koliko bo trgovalni račun res stal, ali bomo ponudili drugačne cenike, ki morda pomenijo nižje cene. Če bomo na drugi strani imeli potencialnega kupca Vzajemne, bo morda on plačal lastnikom delnic odprtje trgovalnega računa, če bodo delnice prodali njemu. Vse to je odprto.« Poudaril je še, da imetniki novega individualnega naložbenega računa trgovalnega računa sploh ne bodo potrebovali.

Na ministrstvu namreč pripravljajo zakon o individualnih naložbenih računih, ki bi malim vlagateljem poenostavil administracijska bremena, obdavčitev dohodkov pa bi bila ugodnejša. Ti računi bi se po napovedih lahko začeli uporabljati v letu 2026.

Navsezadnje pa bo glavna stvar, ki bo določila, ali se ukvarjanje z delnicami Vzajemne in odpiranje trgovalnega računa splača, njihova cena na trgu, ki je ne moremo predvideti. Štemberger je prepričan, da bo za njih na trgu interes. »Trdno sem prepričan, da bo večina zavarovalnic, ki deluje na istem področju kot Vzajemna ali se želi tja razširiti, zainteresirana.« Zdravstveno zavarovanje poleg Vzajemne v Sloveniji ponujata še Triglav in Generali.

A vrnimo se k predlogu Nove Slovenije. Ni namreč nepomembno, da je ravno Nova Slovenija predlagala ta zakon, saj gre za politično stranko, ki je že dolga leta v navezi z različnimi vodstvi Vzajemne, ne nazadnje je tudi aktivno lobirala zoper ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nobenega dvoma ni, da si vodstvo Vzajemne ne želi nobenega velikega delničarja, sploh pa ne državnega KAD. Mnoštvo majhnih delničarjev namreč pomeni, da večina ne bo prihajala na skupščine družbe, s čimer bo moč tudi v prihodnje ohranila majhna skupina ljudi, ki so že zdaj obvladovali to družbo. Vzajemna ima dolgo zgodovino tega, da je formalno pod nadzorom vseh zavarovancev, odločitve pa sprejemajo samo določeni ljudje. Je morda to tudi v ozadju predloga Nove Slovenije? Da se s tem predvsem prepreči, da bi dobili močnega in še državnega delničarja – vse skupaj pa je zapakirano v skrb za male delničarje?