Gospodarska zbornica Slovenije in AmCham z milijoni javnega denarja

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v zadnjih petih letih, od začetka 2020 do danes, po podatkih baze Erar dobila skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) 6,3 milijona evrov, ameriška gospodarska zbornica AmCham Slovenija pa več kot milijon evrov. Te plati financiranja vodilni v lobističnih zbornicah slovenskih podjetij seveda ne poudarjajo. Nasprotno, v javnosti se predstavljajo kot edini in izključno polnilci javnih blagajn, iz katerih denar »vlečejo« drugi. A podatki kažejo drugačno sliko: tudi v gospodarske zbornice se stekajo milijoni javnega denarja, s katerim zbornice izvajajo različne projekte, v nasprotju z nevladnimi organizacijami pa zaradi javne porabe nikoli niso na tnalu, zlasti ne populistične desnice.

»Želela bi, da bi tudi pri nas vladajoči politiki začeli razmišljati, da je gospodarstvo motor, ki državi in njenim ljudem zagotavlja stabilnost, blaginjo in socialne storitve,« je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal nedavno ponovila poenostavljeno, a stalno mantro o gospodarstvu kot popku sveta. Ta mantra ignorira kompleksnost družbenega sistema, katerega sicer pomemben del je gospodarstvo, z njo pa se pavšalno demonizirata javni sektor in javna poraba kot preobsežni in prepotratni.

»Civilna družba je absolutno potrebna, enako kultura, a morata dosegati tudi določene ravni kakovosti ter razumeti, da je na neki točki meja in ni mogoče večno ter neomejeno viseti na javnih blagajnah,« je tako na primer maja 2022 razlagal takratni predsednik ameriške gospodarske zbornice AmCham Blaž Brodnjak, sicer predsednik uprave nekdaj paradne državne banke NLB, ki je zdaj v lasti pretežno ameriških skladov, in AmCham okronal za »oazo zdrave pameti«.

A tudi AmCham in druge zbornice, »oaze zdrave pameti«, ki lobirajo za nizke davke ter minimalno intervencijo države, visijo na javnih blagajnah, če parafraziramo Brodnjaka. Podatki namreč kažejo, da je GZS od začetka 2020 prejela skupno skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja (19,5 milijona evrov), pri tem pa ni občutnejših razlik med zadnjo Janševo in aktualno Golobovo vlado, zlasti ne med ključnim »finančnim partnerjem« GZS, to je gospodarskim ministrstvom: v 27 mesecih ministrovanja Zdravka Počivalška (od marca 2020 do junija 2022) je ministrstvo neposredno nakazalo GZS 2,9 milijona evrov, v zadnjih 34 mesecih ministrovanja Matjaža Hana (SD) pa skoraj 3,4 milijona evrov. Zneski so še občutno višji, če prištejemo nakazila tako imenovanih izvajalskih institucij gospodarskega ministrstva, kot sta agencija Spirit in Javni sklad za podjetništvo.

A zakaj je GZS sploh prejela te milijone iz državne in evropske javne blagajne? Si ministri pri tej največji članski lobistični organizaciji v državi z javnim denarjem občasno »kupijo« tudi mir?

AmCham so samo z gospodarskega ministrstva v zadnjih dveh letih nakazali 281.210 evrov, od tega 186.904 evrov v letu 2023 in 94.306 evrov lani.

Vse to so utemeljena vprašanja. GZS je namreč daleč najmočnejša lobistična organizacija pri nas. Po podatkih baze Erar so javni organi v zadnjih petih letih priglasili več kot 1100 lobističnih stikov GZS, kar pomeni, da je GZS izvedla več lobiranj, kot sta jih skupaj dve naslednji največji lobistki, to sta Trgovinska zbornica Slovenije (613 lobističnih stikov) in Obrtno-podjetniška zbornica (396). Lobistični repertoar GZS je stalen: »Potrebujemo davčno razbremenitev, odlog uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi (za eno leto, op. a.), omejitev cen elektrike in debirokratizacijo,« je ta torek strnil predsednik GZS Tibor Šimonka in pričakovano omenil tudi uvedbo »kapice«, s katero bi najbolje plačani v državi manj prispevali v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Že sredi februarja so vodilni GZS javno zahtevali uvedbo kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače, to je pri okrog 4000 evrih bruto, ukinitev petega dohodninskega razreda ter razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost. Ob teh angažmajih za nove oprostitve za najbolje plačane v državi pa izrazito nasprotujejo vsakršnim korekcijam minimalne plače nad golo uskladitvijo z inflacijo.

Torej, zakaj sploh GZS prejema javni denar? Seveda formalno javnega denarja ne dobiva za zastopanje najbolje plačanih, ampak v veliki večini za različne razvojne projekte, ki jih izvaja kot nosilna partnerica in so dejansko pomembni za gospodarstvo in družbo kot celoto. Zagotovo pa del javnega denarja pristaja v GZS tudi za namene, ki nikakor niso nujni in strogo v javnem interesu.

Poglejmo konkretneje. Gospodarsko ministrstvo je zgolj od začetka leta 2024 do zdaj GZS nakazalo za 1,03 milijona evrov. Skoraj polovico tega denarja (487.934 evrov) je ministrstvo lani nakazalo GZS, ta ga je prejela po pogodbi o sofinanciranju stroškov delodajalcem za poklicno in strokovno izobraževanje. »Delodajalcem, ki imajo sklenjene individualne ali vajeniške učne pogodbe, preko GZS sofinanciramo stroške poklicnega in strokovnega izobraževanja dijakov v izobraževalnih programih (materialni stroški, materialni stroški učnega mesta, nadomestilo prehrane v času praktičnega izobraževanja, stroški prevoza, delovna in zaščitna obleka),« razlagajo na ministrstvu. Natančnega razreza druge polovice milijona niso poslali, so pa navedli deset projektov, ki jih je GZS dobila z javnimi razpisi in ki jih ministrstvo (so)financira. Večinoma gre za tako imenovana strateška in inovacijska partnerstva, popularno poimenovana s kratico SRIP, s katerimi GZS z različnimi partnerji za javni denar izvaja razvojne projekte na različnih področjih, od logistike, lesne industrije do pametnih mest in tovarn prihodnosti. Na gospodarskem ministrstvu priznavajo, da na GZS občasno izvedejo tudi »razne konference (v partnerstvu) ali samostojno (najem dvoran)«, včasih pa jih najamejo tudi za priprave analiz.

Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga vodi Igor Papič, so potrdili, da so GZS od januarja lani nakazali skoraj 700.000 evrov, tudi oni glavnino za izvajanje omenjenih strateških in inovacijskih partnerstev. »GZS je v več SRIP vodilni partner in na podlagi tega so jim izplačana tudi sredstva za izvajanje aktivnosti skladno z akcijskimi načrti.« Na razpisu konec 2023 so na Papičevem ministrstvu GZS izbrali kot nosilko sedmih od skupaj 19 odobrenih projektov in ji za njihovo izvedbo v obdobju 2023–2026 odobrili skoraj tri milijone evrov od skupaj razdeljenih 7,4 milijona. Med sedmimi odobrenimi projekti GZS je eden največjih, vreden slab milijon evrov, SRIP Hrana, v sklopu katerega se GZS s partnerji, med njimi so tudi vse tri javne univerze, ukvarja tudi z optimizacijo proizvodnih in logističnih procesov v pridelavi in predelavi hrane pri nas. A ministrstvo Igorja Papiča je na primer lani GZS nakazalo tudi 12.200 evrov za Dan inovativnosti in s tem ob Zavarovalnici Triglav postalo »zlati pokrovitelj« dogodka, ki je septembra 2024 potekal v Kongresnem centru Brdo pri Kranju.

Med največjimi partnerji financerji GZS v zadnjih dveh letih je tudi ministrstvo za kohezijo, ki ga vodi minister Aleksander Jevšek iz SD. Na ministrstvu so pojasnili, da večina denarja, ki so ga v zadnjih dveh letih, od začetka leta 2023 nakazali GZS (skoraj 642.000 evrov od skupno nakazanih 662.000 evrov), izvira iz projekta CIRCI – Krožna industrija. »Ta projekt GZS je bil izbran na javnem razpisu v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki je del Norveškega finančnega mehanizma.« Pogodba za projekt CIRCI je bila podpisana 31. maja 2022, torej zadnji dan Janševe vlade, ko je službo vlade za kohezijsko politiko, predhodnico zdajšnjega ministrstva, vodil član SDS Zvonko Černač. Ključni rezultat dobrega pol milijona evrov vrednega projekta, ki je končan, je nova slovenska baza, ki jo upravlja GZS in v kateri beležijo stranske oziroma odpadne materiale iz proizvodnje z namenom, da se ti materiali ponovno uporabijo kot surovine v drugih panogah. Del nakazil ministrstva za kohezijo je šel na GZS tudi za druge namene, na primer skoraj 1500 evrov so dali za oglaševanje Programa evropske kohezijske politike v Sloveniji za obdobje 2021–2027 v reviji Glas gospodarstva.

GZS je od začetka 2020 prejela skupno skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja.

Opozoriti gre tudi na Ameriško gospodarsko zbornico (AmCham Slovenija), lobistično organizacijo, ki deluje v korist ameriškega kapitala in poskuša vplivati na vrsto ključnih stvari v slovenski družbi. Sredi februarja je ta zbornica prek svojega podjetja AmCham, poslovne rešitve, d. o. o., lobirala pri poslancih in poslankah SDS (Jelki Godec, Alenki Jeraj, Zvonku Černaču in Jožefu Jelenu) in dveh poslankah SD (Meiri Hot in Bojani Muršič) proti aktualni noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, razkriva baza Erar. Kritizirali so zlasti določilo zakona, po katerem bodo lahko javni zdravstveni zavodi in koncesionarji presežek prihodkov nad odhodki pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev porabili izključno za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. Portal Necenzurirano je razkril, da je mnenje AmChama proti predlogu zakona, ki gre po vetu državnega svet zdaj v novo (iz)glasovanje, pripravila komisija AmChama za zdravstvo in kakovost bivanja, ki ji sopredsedujeta Urša Lakner in Janko Burgar, oba zaposlena v farmacevtskih velikanih Pfizer oziroma Roche. Dodajmo, da sta med člani omenjene komisije ob predstavnikih različnih farmacevtskih in tehnoloških multinacionalk tudi predstavnika Odvetniške pisarne Senica in komunikacijske družbe Pristop.

In kako je mogoče, da AmCham Slovenija kot lobistka tujega kapitala, ki pogosto nastopa proti »javnemu«, pri nas sploh lahko kandidira za javni denar? Za kakšne projekte AmCham, katere članice so številne bogate multinacionalke, dobiva javni denar?

Eden ključnih javnih financerjev AmCham je javni sklad za podjetništvo, ki je podobno kot javna agencija Spirit »izvajalska institucija« gospodarskega ministrstva. Na skladu s sedežem v Mariboru, ki ga vodi Maja Tomanič Vidovič in kjer sta ključna nadzornika s Hanovega ministrstva, so potrdili, da so AmCham v zadnjih dveh letih nakazali 281.210 evrov, od tega 186.904 evrov v letu 2023 in 94.306 evrov lani. »Ta sredstva

je AmCham prejela za izvedbo dveh čezmejnih pospeševalniških programov v letu 2023 in 2024, namenjenih podpori slovenskih start-up podjetij pri vstopu na trg Združenih držav Amerike,« razlagajo na skladu in poudarijo, da je bila AmCham izbrana na javnem razpisu. Da izbor na razpisu pri nas seveda ni jamstvo ničesar, je pokazal nedavni Spiritov razpis, kjer so domnevno »spregledali« očitno povezanost dveh podjetij, ki bi, če tega ne bi razkrili mediji, mimo pravil dobila 20 milijonov evrov javnega denarja. No, tudi na omenjena razpisa podjetniškega sklada se je v letih 2023 in 2024 prijavila le in samo zbornica AmCham. In kaj je za ta denar izvedla? Obe leti podobno, lani le v manjšem obsegu. Za 94.306 evrov so lani tako v AmCham morali za deset podjetij najprej izvesti vsaj osemurni ekspertni trening o temah, ki so »povezane z vstopom na trg ZDA, kot na primer kulturne razlike in poslovna etika«, nato organizirati najmanj petdnevni delovni obisk v Teksasu kot enem večjih start up središč v ZDA (podjetja so si letalske prevoze sicer plačala sama), po vrnitvi pa so morali izvesti še vsaj triurno »follow-up« srečanje.

Zbornica AmCham, ki jo vodi generalna direktorica Ajša Vodnik in ki je prihodke od 2019 do konca 2023 zvišala z 0,9 na 1,3 milijona evrov ter izkazuje presežek, tako že dve leti dobiva javni denar za promocijo ameriškega trga in mreženje na njem – torej za svojo temeljno dejavnost, javni denar pa se ji obeta tudi letos, saj na javnem skladu pravijo, da je le kontinuiteta jamstvo rezultata. »Načeloma je načrtovano nadaljevanje programa – tovrstni pospeševalniki so namreč smiselni oziroma do pravih rezultatov pride šele s srednje- ali dolgoročnim sodelovanjem na posameznem trgu,« pojasnjujejo na skladu. Letošnji znesek bo, če se bodo za izvedbo odločili, primerljiv lanskemu, torej okoli 100.000 evrov.

Kako je mogoče, da AmCham Slovenija kot lobistka tujega kapitala, ki pogosto nastopa proti »javnemu«, pri nas sploh lahko kandidira za javni denar?

Javni denar po podobnih principih kot zlasti GZS dobivajo tudi druge »domače« interesno-lobistične zbornice. Tako je Obrtno-podjetniška zbornica (OZS) v zadnjih petih letih, od začetka 2020 do danes, prejela 6,3 milijona evrov javnih nakazil, kaže baza Erar, največ od gospodarskega ministrstva. Bistveno manj, dobrih 580.000, je recimo v istem času prejela Trgovinska zbornica Slovenije, ki je sicer ob GZS najaktivnejša lobistična organizacija pri nas: v zadnjih petih letih so javne institucije priglasile več kot 610 lobističnih stikov s Trgovinsko zbornico.

V zbornicah, katerih članstvo je prostovoljno, proti javnemu denarju, ki ga dobijo pod posamičnimi vladami in ministri, zagotovo niso imuni. Tako ni čudno, kateri minister je med bolj priljubljenimi v zbornicah. »Z nobeno vlado ni lahko sodelovati, še toliko težje pa je sodelovati z novinci, ker tudi sami ne poznajo področij. To se dobro vidi v primeru sodelovanja z resornim ministrstvom, ki ga vodi izkušen politik Matjaž Han. Z njim imamo odlične odnose in konstantno odprta vrata. Čutimo njegovo podporo,« je januarja lani v intervjuju dejal Danijel Lamperger, generalni direktor OZS.