»En sam mož je s svojimi odločitvami celotno državo pahnil v bedo«

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z rekordnimi carinami, so delniški trgi strmoglavili. Kaj se zdaj dogaja na njih? 

Priča smo temu, kako si ZDA same zadajajo globoko rano. Donald Trump je prepričan, da Združene države Amerike ne zmorejo več prenesti svojega zunanjetrgovinskega primanjkljaja, saj ima povsem zgrešeno podobo o globalni trgovini. En sam mož je s svojimi odločitvami celotno državo pahnil v bedo. Nekoč sem verjel, da se kaj takšnega lahko pripeti samo v diktaturi.

Trump je prepričan, da preostali svet izkorišča njegovo domovino. Zdaj je sicer razglasil zamrznitev napovedanih carin, le stopnjo na kitajsko blago je še povišal. Kaj nam to pove? 

Trump Kitajsko nedvomno vidi kot največjo strateško tekmico ZDA. S pogajanji o carinah bo poskušal preostali svet pritegniti na svojo stran in ga odvrniti od Kitajske. Vendar dvomim, da mu bo to uspelo. Za številne države je trgovina s Kitajsko pomembnejša od trgovinskih poslov z ZDA.

Kaj nas čaka, če bo Trump še stopnjeval trgovinsko vojno?

Načeloma se ZDA na trgovinskem področju poskušajo povsem osamosvojiti od preostalega sveta. Pri posledicah takšne taktike skoraj ne moremo pretiravati, saj ne gre le za trgovino, v kateri so v preteklih desetletjih nastale zapletene dobavne verige, ki bi se zdaj lahko pretrgale, temveč tudi za kapitalske trge.

Priča smo temu, kako si ZDA same zadajajo globoko rano. 

Upadli niso le tečaji delnic, temveč celo ameriških državnih obveznic. Je to znak za preplah? 

Da. Ti vrednostni papirji pomenijo temelj svetovnega kapitalskega trga. Če na delniškem trgu vlada panika, se vlagatelji običajno zatečejo na obvezniški trg in poveča se povpraševanje po papirjih z rokom zapadlosti deset do dvajset let. Donosi začnejo upadati. Vendar tokrat to ne deluje.

Zakaj?

Običajno bi morale obresti za dolgoročne obveznosti upasti, ko se poveča povpraševanje. A zaradi carin se inflacija v ZDA zvišuje in zaupanje sveta v dolar je spodkopano. Zaradi tega trpi tudi trg z ameriškimi državnimi obveznicami. To ni nič čudnega. ZDA ne morejo celemu svetu napovedati ekonomske vojne in hkrati pričakovati, da bo financiral njene dolgove. A ravno to je želel doseči Donald Trump.

V ZDA se jim je že zdaj nagrmadilo več kot 35 bilijonov dolarjev dolga. 

Trgovinski primanjkljaj ZDA je na meji vzdržnega. V takšnih razmerah je nespametno napovedati vojno in s tem zamajati zaupanje v ameriško državo kot dolžnico. Donald Trump očitno verjame, da lahko hodi po vodi.

Trg s komercialnimi posojili za podjetja se je v zadnjem tednu dobesedno izsušil.

Smo mogoče priča začetku nove svetovne finančne krize? 

Nismo še na tej točki, vendar me trenutna panika vsekakor spominja na posledice stečaja Lehman Brothers in koronavirusno pandemijo, le da proti Trumpovi carinski politiki žal ne moremo razviti cepiva. Sicer pa se strinjam: v najslabšem primeru bi trgovinska vojna lahko privedla do globalne recesije in svetovne finančne krize.

Če na borzi vlada strah, se lahko sproži verižna reakcija okužb z njim? 

Glede na dosedanje odzive trga to ne bi bilo nič čudnega. Delniški trg me ne skrbi toliko, saj vedno obstaja kupec delnic. A trg s komercialnimi posojili za podjetja se je v zadnjem tednu dobesedno izsušil.

Številne zasebne vlagatelje je zlom ujel nepripravljene. Kje so varni pristani? 

To je resna težava. Nekoč so se lahko zatekli k dolarju, ameriškim državnim obveznicam in zlatu, ko je na borzi pošteno zaškripalo. Dolar ni več varni pristan, odkar je Donald Trump razglasil gospodarsko vojno, in tudi ameriške obveznice niso več tako zanesljiva možnost kot v preteklosti.

Potemtakem varnost zagotavlja le še zlato? 

Po mojem mnenju že. Prednosti so očitne: če kupite zlato, nimate v lasti dolga do koga. Centralne banke ga ne morejo poljubno tiskati in vsi ga sprejemajo kot jamstvo. Zaradi tega je zlato v trenutni krizi tako privlačno. Trump s svojimi grožnjami naravnost spodbuja kupovanje zlata. Tudi v našem skladu smo povečali delež te plemenite kovine.

Hči me je danes vprašala, kaj naj stori s svojimi delnicami. Rekel sem ji, naj počaka. To je najboljše, kar večina vlagateljev lahko stori v teh razmerah: nič.

Saj vendar upravljate delniški sklad! 

Drži, s svojim skladom iščem podjetja, ki izplačujejo dividende in več kot osem desetin premoženja je vloženega v delnice. Vendar je zlato za nas izhod v sili, da zmanjšamo nihanja in izgube. Delež zlata smo zvišali že pred trgovinsko vojno, saj so bile vrednosti na ameriškem delniškem trgu izjemno visoke. Tudi sam nisem predvidel takšne zaostritve spora zaradi carin.

Kaj torej svetujete? 

Razpršiti je treba naložbe. V preteklih letih je bila razpršenost naložb skorajda zmerljivka, saj vam ni bilo treba drugega kot vlagati v sedem ameriških tehnoloških delnic, pa ste lahko obogateli. Zdaj je ravno diverzifikacija ključna, da vsaj omejite izgube. Tako se lahko postavite po robu globalnemu indeksu MSCI World. Treba je le širše razpršiti premoženje, tudi v različne valute in naložbene razrede.

A zdi se, da gre vse navzdol, kamorkoli pogledaš. 

Da, tečaji so upadli, vendar so zato delnice solidnih podjetij veliko ugodnejše. Ameriški delniški trg je od začetka Trumpovega mandata upadel za okoli dvajset odstotkov in zato so cene številnih podjetij veliko privlačnejše kot na začetku leta. Nihanja so ogromna. Indeks volatilnosti VIX je na tako visoki ravno kot med koronavirusno pandemijo. To je čista panika.

Kaj to pomeni? 

Da se zdaj preudarnim vlagateljem ponujajo tudi priložnosti. Vsi pišejo, kako hudo je na delniškem trgu. Hči me je danes vprašala, kaj naj stori s svojimi delnicami. Rekel sem ji, naj počaka. To je najboljše, kar večina vlagateljev lahko stori v teh razmerah: nič.

Številni ljudje zelo težko mirno opazujejo, kako se razblinja vrednost njihovih zasebnih naložb. Kaj, če bodo tečaji še naprej upadali? 

Seveda bi tudi v prihodnje s tečaji lahko šlo navzdol. A če ni utemeljenega razloga za prodajo delnic v tem trenutku, jih obdržite. Svet ne bo propadel niti zaradi Donalda Trumpa. Zdaj prodajte le, če veste, kaj se bo zgodilo jutri. A tega ne ve nihče. Morda ameriški predsednik ne bo prenesel nadaljnjih slabih novic ali pa bo kongres omejil njegove pravice glede carin, da se trgovinska vojna ne bi preveč razplamtela.

Mogoče pa bo še slabše. 

Seveda se lahko zgodi tudi to. Vendar na tej ravni ne bi več prodajal, nasprotno. Zdaj selektivno nakupujemo. Sam si ogledujem podjetja, katerih delnice so upadle tako globoko, da je na tej ravni recesija že upoštevana pri ceni.

Ni to tvegano? 

V tem trenutku je tvegano prodajati. Nekaj je menda jasno: nekdo bo kupil vaše delnice. Zakaj bo to storil? Je neumen ali pa bi rad obogatel na vaš račun? Takšna kriza je vedno tudi priložnost, da se do dobrih delnic pride razmeroma poceni. Ljudje prodajajo vrednostne papirje, ki jih ne bi smeli prodajati, ker so panični ali ker imajo za vratom banko. Delnice so zdaj v akcijski ponudbi.

Takšna kriza je vedno tudi priložnost, da se do dobrih delnic pride razmeroma poceni. Ljudje prodajajo vrednostne papirje, ki jih ne bi smeli prodajati, ker so panični ali ker imajo za vratom banko.

Stara borzna modrost pravi, da ne smemo poskušati prestreči padajočega noža. 

Tečaji bi lahko še upadali. A vlaganje je predvsem psihologija, in ta jo je zdaj ljudem zagodla. Vsi mislijo, da morajo prodati, ker to počnejo tudi drugi. A najbolje je mirovati ali načrtno vlagati. Tudi mi postopoma nadgrajujemo manjše pozicije.

Kako bi se po vašem mnenju evropska politika morala odzvati na Trumpove grožnje s carinami? 

Ukvarjam se z naložbami, ne s politiko … V trgovinski vojni ni zmagovalca. Če se morate bojevati v trgovinski vojni, ste jo že izgubili. A menim, da obstajajo preprostejši načini za rešitev težave. Kapitalskemu trgu lahko uspe, česar ne zmore noben državni voditelj: Trumpa lahko pripravi do tega, da se bo uklonil. Ni ameriške vlade, ki bi se lahko dolgo upirala delniškemu in obvezniškemu trgu.

Lahko podrobneje pojasnite? 

Ameriško gospodarstvo je veliko bolj odvisno od kapitalskega trga kot katerokoli evropsko. Več kot polovica Američanov ima v lasti delnice. Če padejo trgi, bodo ljudje manj trošili in davčni izplen bo manjši. K temu je treba prišteti, da kar polovica zasebne porabe odpade na deset odstotkov najbogatejših Američanov. Ti superbogataši so še posebej izrazito dejavni na borzi in so zato zdaj revnejši. Tudi ameriška podjetja so odrevenela od šoka.

Kaj to pomeni? 

Že samo upad na trgu, kakršnega smo doživeli v zadnjem tednu, lahko v ZDA sproži recesijo, sploh ker v takšnih okoliščinah tudi vodstva koncernov nočejo vlagati. To pomeni višjo inflacijo in večjo brezposelnost v ZDA, kar je grozna kombinacija.

Trump ne more ukiniti, odpustiti ali ustrahovati Wall Streeta. Ima le še nekaj tednov časa, da popravi smer in trajno spremeni svojo carinsko politiko.

Že res, a kakšno zvezo ima to z evropsko politiko? 

Evropa bi morala pospešiti svobodno trgovino z drugimi državami in se na Trumpove grožnje odzvati s postopnim zviševanjem svojih carin. To je vse, kar je treba storiti, za ostalo bo poskrbel kapitalski trg. Trump ne more ukiniti, odpustiti ali ustrahovati Wall Streeta. Ima le še nekaj tednov časa, da popravi smer in trajno spremeni svojo carinsko politiko.

Kdaj bo Trump popustil? 

Ne vem, a že po zamrznitvi carin lahko vidimo, da je upiranje vse bolj ogorčeno. Američani ničesar ne sovražijo bolj, kot če izgubljajo denar. In do tega bo prišlo, le da ne morem napovedati, kdaj.

In če se Trump ne bo uklonil in bo vendarle uvedel nove carine? 

V tem primeru bo treba počakati, da finančni trg doseže vrednostno dno. Za vse nas upam, da nam tega ne bo treba doživeti, saj to dno morda leži zelo globoko. 

© 2025 Der Spiegel