Bivši minister Janez Cigler Kralj in starostniki v lastnih iztrebkih

Leta 2022 je francoski novinar Victor Castanet izdal knjigo Les fossoyeurs ali po slovensko Grobarji, v njej pa je opisal nevzdržne razmere v francoskih domovih za ostarele, ki jih je upravljal francoski zasebni koncern Orpea – ta je eden največjih upravljavcev domov za starejše v Evropi, v več državah ima dobrih 1000 ustanov. Knjiga je v Franciji in v drugih državah povzročila veliko ogorčenje, saj je zelo nazorno razkrila, kar je dotlej sumil marsikdo – da je lahko skrb za starejše, ki imajo na trgu kot potrošniki omejeno moč odločanja, izvor velikih dobičkov.

Novinar je v knjigi opisoval oskrbovance, ki so ležali v lastnih iztrebkih, ker so lastniki domov varčevali s plenicami. Številnim starejšim so v domovih omejevali dostop do hrane – in s tem varčevali pri odhodkih. Jasno seveda je, da so bili domovi kadrovsko podhranjeni, kar je vodilo v zanemarjanje zdravstvene oskrbe. In jasno je tudi, da je družba Orpea dobičke poleg tega povečevala še na klasičen način, s poslovanjem prek davčno ugodnih režimov v Švici in Luksemburgu, saj so dobički vedno lahko še večji. Knjiga je vse od objave nazoren dokaz znanih statističnih podatkov. Recimo tega, da je bila umrljivost v zasebnih domovih za ostarele v času pandemije po vsej EU veliko višja kot v javnih domovih.

Ker je imel koncern Orpea pod blagovno znamko SeneCura domove za starejše tudi v Sloveniji, Hrvaški in Češki, predvsem pa v Avstriji, so se kmalu po objavi knjige zganili avstrijski inšpektorji in med nenapovedanim pregledom domov za ostarele naleteli na podobne primere, kot jih je opisal avtor knjige.

Zaradi teh razkritij je Orpea leta 2022 izgubila kar 90 odstotkov vrednosti, skupina se je znašla v hudih težavah zaradi visokih dolgov, ki si jih je nakopala z agresivno širitvijo. Zato ji je morala leta 2023 na pomoč priskočiti Francija in s svojim državnim podjetjem je verigo rešila pred stečajem. Francija zdaj te domove za ostarele prodaja. Ne le doma, ampak po vsej Evropi, tudi v Avstriji in Sloveniji.

Nauk te zgodbe je seveda jasen: na življenjsko pomembnih področjih nima dobiček kaj iskati.

Žal pa to ni nauk, ki ga je iz celotne zgodbe potegnil slovenski Janez Cigler Kralj iz NSi, ki je leta 2021, ko je bil minister za delo, v času SeneCurine širitve temu podjetju podelil koncesije za slovenske domove. Ne, ta teden je Cigler Kralj na omrežju X javno zapisal, da je odhod SeneCure iz Slovenije »posledica nesposobnosti Golobove vlade in ministrstva za solidarno prihodnost, da bi poskrbela za normalen prehod v sistem dolgotrajne oskrbe«. In nato dodal, da »deležniki nimajo informacij, kako se bo sistem financiral, kakšna bodo razmerja med izvajalci in občinami, kako dolgo bodo o pravicah odločali na vstopnih točkah CSD-jev ter koliko bo potrebno za storitve (do)plačevati po 2028 s strani stanovalcev/svojcev/občin ...« Bravo, Janez Cigler Kralj! Dober politik mora vsako, tudi najobčutljivejše humanitarno vprašanje izkoristiti za politizacijo!

Saj ne, da bi Cigler Kralj lahko leta 2021 natančno vedel, kaj se dogaja v SeneCurinih domovih za starejše. Bi mu pa lahko njegov svetovnonazorski moralni kompas, pripada namreč stranki krščanskih demokratov, že takrat nakazal, da se prodaja slovenskih starostnikov mednarodni korporaciji ne more končati najbolje. Zato bi se lahko danes vsaj malo posul s pepelom in se morda spovedal v latinščini: »Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa.« Minister Simon Maljevac se je v sredo na dogajanje odzval z besedami, da – če navedbe o prodaji domov res držijo – »ta primer kaže na sistemsko tveganje, ki nastopi, kadar država dejavnosti socialnega varstva prepušča trgu. Številni domovi, za katere so bile podeljene koncesije, ne bodo nikoli zgrajeni, nekatere koncesije pa so že bile predmet preprodaj. To je skrajno neodgovorno predvsem do ljudi, uporabnic in uporabnikov, ki bi jih javni sistem moral podpirati in varovati.«