Velika čistka

Jason Stanley, sloviti ameriški zgodovinar, profesor na Univerzi Yale, strokovnjak za fašizem in totalitarizem, avtor knjige Kako deluje fašizem (How Fascism Works), ki jo je objavil leta 2018, v času prvega Trumpovega mandata, je pobegnil iz Amerike. Ker je Amerika, kot pravi, že kar v krepkem primežu fašizma, jo je raje preventivno zapustil. Za vsak primer. Tako kot so nemški intelektualci, filozofi, pisatelji in znanstveniki v tridesetih letih prejšnjega stoletja preventivno zapustili Nemčijo – in tako kot je Nemčijo tedaj preventivno zapustila njegova babica s svojim sinom, Stanleyjevim očetom. Nemčija je bila že v krepkem primežu fašizma. Ironija je kakopak v tem, da so se tisti, ki so tedaj bežali iz Nemčije, zatekli v Ameriko, Stanley – sicer judovskega rodu – pa se je zatekel v Kanado (na Munkovo univerzo), ki jo označuje za »Ukrajino Severne Amerike« in kamor naj bi se odpravljali tudi številni drugi ameriški profesorji, recimo Timothy Snyder in Marci Shore, prav tako zgodovinarja z Univerze Yale. Stanley je v intervjuju za Vanity Fair rekel: »Me je kdo prosil, ali mu lahko pomagam dobiti službo v Torontu? Vsi. Le kdo me ni prosil?!«

V tridesetih letih so bežali pred fašistično diktaturo, Stanley pa pravi, da je tudi Amerika na poti v fašistično diktaturo, da se »nagiba« tja, da se bodo zvezne države temu upirale, a da je »zvezna vlada fašistični režim«, ki skuša vse zamenjati z lojalisti (in to ji »kar dobro uspeva«), navsezadnje, za odhod se je dokončno in »impulzivno« odločil, ko je videl, kako sramotno in klečeplazno je vodstvo Univerze Columbia kapituliralo pod Trumpovimi pritiski – univerzo je ideološko očistilo, discipliniralo je propalestinske študente, mirno je toleriralo »doksanje«, objavljanje osebnih podatkov »spornih« študentov, suspendiralo ali izključilo je več kot 20 študentov, kongresni komisiji je izročilo dosjeje »spornih« študentov, študentom je prepovedalo nošenje maske (ne le med protesti), otežilo je proteste, najelo je posebno varnostno brigado, ki naj bi odstranjevala »problematične« študente, oddelek za bližnjevzhodne, južnoazijske in afriške študije pa je prepustilo zunanjemu nadzoru. Vodstvo Univerze Columbia, ki ga je nekdanji profesor na tej univerzi Rashid Khalidi zaradi kolaboracije razglasil za »Vichy na reki Hudson«, je izkazalo absolutno lojalnost Trumpovemu režimu – podobno so v tridesetih letih počele nemške univerze.

Stanley, ki je lani – tik pred Trumpovo vnovično izvolitvijo – objavil knjigo Brisanje zgodovine: Kako fašisti na novo pišejo preteklost, da bi nadzorovali prihodnost (Erasing History: How Fascists Rewrite the Past to Control the Future), ima povsem prav: fašisti – in podobni avtokrati – vedno najprej napadejo univerze. Na novo pišejo preteklost, brišejo zgodovino, vedenje zamenjujejo z mitologijo, resnico s spektaklom. Univerze in akademska sfera hitro kapitulirajo – tako kot v Ameriki. Profesorji in študenti z Univerze Yale, ki nimajo ameriškega državljanstva, po novem ne smejo govoriti o politiki – politično se ne smejo opredeljevati, Trumpovega režima ne smejo kritizirati, profesorji, ki predavajo na floridskih univerzah in kolidžih (in imajo ameriško državljanstvo!), pa si ne upajo kritizirati guvernerja Rona DeSantisa, kaj šele Trumpa. Profesorji, ki kritizirajo Trumpa, tvegajo nadlegovanje ali celo odslovitev. Tuji študenti, ki kritizirajo Izrael, tvegajo etiketo »antisemit«, preklic vizuma in deportacijo. Oddelke za bližnjevzhodne študije razpuščajo.

Jasno, fašisti takoj napadejo tudi medije, sodišča, odvetniške pisarne (ki zagovarjajo nasprotnike režima), vse demokratične institucije, priseljence in skupnost LGBTQ+. To počne tudi Trumpov režim – napada medije in sodišča, v nasprotju z nacističnim režimom, ki je teroriziral in deportiral Jude in komuniste, pa terorizira in deportira nezakonite priseljence (rasno sporne Latinskoameričane, pač tiste, ki »zastrupljajo kri naše dežele«) in tuje študente (razveljavlja jim vizume, zelene karte ipd.), ki so na izraelsko pustošenje Gaze odgovorili z burnimi protesti. Te je razglasil za antisemite – to, da je bilo med protestniki tudi veliko judovskih študentov, je zamolčal. Po Trumpu to niso bili Judje. O tem, kdo je Jud, odloča Trump. Rekli boste: uf, to pa diši po antisemitizmu! Ne, to ne diši po antisemitizmu – to je antisemitizem! Joseph Goebbels, Hitlerjev minister za propagando, je leta 1933 poklical slovitega filmskega režiserja Fritza Langa in mu rekel, da ga bo postavil za šefa nemške filmske industrije, toda Langu ni bilo do tega, zato se je izvijal, v nekem trenutku je celo razkril, da je v resnici judovskega rodu. Goebbels je trumpovsko odvrnil: »Gospod Lang, tu mi odločamo, kdo je Jud.« Lang je naslednji dan zbežal iz Nemčije.

Trump hoče, da se ga ljudje bojijo. Da se mu uklonijo. Da se vdajo. Fašisti vedno zastrašujejo in grozijo. Permanentno. To je njihov modus operandi. Trumpov tudi.

Jetniška pornografija

Nacisti so Jude deportirali v koncentracijska taborišča, Trumpov režim pa latinskoameriške priseljence – pretežno Salvadorce in Venezuelce – demonstrativno deportira v zloglasno salvadorsko jetnišnico CECOT (Centro de Confinamiento del Terrorismo), ki je videti kot koncentracijsko taborišče, iz katerega ne prideš živ. Tam je nagnetenih 40 tisoč jetnikov – obiski so prepovedani, sprehodov nimajo, z zunanjim svetom nimajo nobenega stika, nimajo dostopa do interneta in časopisov, nimajo postelj. CECOT deluje zastrašujoče – in prav zato Trump latinskoameriške priseljence, ki jih obtožujejo članstva bodisi v salvadorski tolpi MS-13 ali venezuelski tolpi Tren de Aragua, deportira v to jetnišnico: ker deluje tako zastrašujoče! In ker hoče tudi sam delovati zastrašujoče! Trump hoče, da se ga ljudje bojijo. Da se mu uklonijo. Da se vdajo. Fašisti vedno zastrašujejo in grozijo. Permanentno. To je njihov modus operandi. Trumpov tudi.

Ko je Trumpov režim nedavno v CECOT deportiral salvadorskega priseljenca Kilmarja Abrego Garcio, za katerega ni bilo nobenega dokaza, da bi bil kdaj član tolpe MS-13 (ki jo je Trump uvrstil med teroristične organizacije), so bili mnogi zgroženi, obenem pa so ponavljali, da je prišlo do napake in pomote in da so deportirali in drakonsko internirali nedolžnega. Res je, internirali so nedolžnega, toda pri tem ni prišlo do napake in pomote – internirali so ga prav zato, ker je nedolžen! Trump je s tem naredil vtis – pokazal je, da lahko stori, kar hoče, da lahko torej brutalno deportira in internira tudi nedolžne, če mu niso všeč. Fašisti ljubijo iracionalnost. Fašizem vedno deluje kafkovsko: nikoli ne veš, ali si kriv! In nikoli ne veš, zakaj si kriv! Ker so te zaprli, pomeni, da si kriv! Zakaj bi te sicer zaprli? In to v CECOT?! Bloomberg je itak poročal, da kar 90 odstotkov priseljencev, ki jih je Trump poslal v CECOT, sploh nima policijskega dosjeja.

Trumpov režim je številnim nezakonitim priseljencem po pošti poslal sadistično, distopično, fašistično svarilo, naj se raje kar samodeportirajo. Bolje, da se samodeportirate, kot pa da vas mi deportiramo v CECOT! 

CECOT je pred kratkim obiskala ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem – in tam pozirala. V ospredju ona – vsa elegantna in naličena, z zlatim rolexom. V ozadju pa jetniki – goli, tetovirani, nagneteni v kletkah. David Levi Strauss je to imenoval »jetniška pornografija« (carceral porn), toda prav tako »elegantno« so nekoč v koncentracijskih taboriščih pozirali nacistični veljaki.

In ko je salvadorski predsednik Nayib Bukele, samozvani »najbolj kul diktator na svetu«, ki se ne zmeni za državljanske svoboščine, ustavo in demokracijo (mandat si je kar podaljšal, v parlament je poslal vojsko, da so se poslanci lažje odločili) in ki ljudi zapira kar povprek, brez sojenja in mimo zakonodaje, sredi aprila obiskal Belo hišo, mu je Trump rekel: »Na vrsti so domači. Domači. Zgraditi moraš še kakih pet takšnih jetnišnic. To ni dovolj veliko.« Trump, ki hoče Ameriko rasno očistiti in po hitrem postopku – po možnosti brez ustreznih sodnih postopkov – deportirati 11 milijonov nezakonitih priseljencev (v naslednji fazi jim bo preklical številko socialnega zavarovanja, tako da bodo uradno mrtvi in bo njihovo življenje neznosno, tako rekoč nemogoče, s čimer jih bo prisilil v samodeportacijo), bo najprej deportiral priseljence, nezakonite in zakonite, potem pa bo v salvadorske jetniške komplekse deportiral še ameriške državljane. Najprej bo interniral tujce, potem pa še opozicijo. Še huje: njegov ICE (Služba za priseljevanje in carine) zdaj kar na ulicah ugrablja tujce, priseljence, jih tlači v avtomobile brez oznak in jih odvaža v zbirne centre – začel je kakopak s palestinskim diplomirancem Mahmoudom Khalilom, ki mu je sledilo še tisoč drugih tujcev s stalnim prebivališčem v Ameriki. Še malo, pa bo začel ugrabljati domačine, ameriške državljane, protestnike, kritike njegovega režima, »zoprne« člane opozicije. To počnejo fašisti. Diktatorji. Da bi se znebili nedržavljanov (recimo Judov), pravni sistem povsem deformirajo, toda ko ga deformirajo, tudi državljanov ne varuje več – zlahka ga je mogoče zlorabiti. Ko začnejo oblasti enkrat terorizirati in internirati domačine in nedolžne, ljudje, ki so dotlej – zaradi teroriziranja tujcev – še penili, kapitulirajo. Paziti začnejo, kaj govorijo. Ne izpostavljajo se. Na vsakem koraku izkazujejo lojalnost režimu.

In Trump hoče natanko to: lojalnost, prikimavanje, ubogljivost, glorifikacijo. Zato se najbolje ne počuti ob demokratičnih voditeljih, temveč prav ob diktatorjih in avtokratih – ob Bukeleju, Javierju Mileiju, Vladimirju Putinu, Viktorju Orbánu, Kim Džong Unu. Kaj s tem sporoča, je na dlani: rad bi bil kot oni! Ne pozabite, da ni mogel prehvaliti, kako je filipinski predsednik Rodrigo Duterte obračunal z dilerji in odvisniki – na desettisoče jih je dal zunajsodno pobiti! Ne pozabite, da ni mogel prehvaliti, kako je kitajska partija leta 1989 zatrla študentski protest na Trgu nebeškega miru – na tisoče protestnikov je pobila, na desettisoče pa jih je zaprla! In ne pozabite, da je navdušeno vzkliknil: »Ko Kim Džong Un govori, ljudje sedijo in poslušajo. Hočem, da to počnejo tudi moji ljudje.«

Obračun s protiameriško ideologijo

Fašisti – vedno alergični na univerze, znanost, medije in vse tiste, ki nimajo idealnega rasnega odtisa – so vedno alergični tudi na skupnost LGBTQ+: nacisti so se spravili nad geje, Trump pa se je spravil nad transspolne osebe. Že v enem izmed svojih izvršnih ukazov je dal jasno vedeti, da v Ameriki odslej obstajata le še dva spola – moški in ženski. Transspolnih ni več. Ne obstajajo. Tudi nobenih pravic nimajo več. Transspolne ženske ne smejo več sodelovati na ženskih športnih tekmovanjih.

Vladavina prava je po novem to, kar naredi Trump. Tako kot je bila nekoč vladavina prava to, kar je naredil Hitler, ki mu je bilo do načela enakosti, raznolikosti in vključevanja toliko kot Trumpu, ki od vseh državnih institucij terja, da to načelo izbrišejo. Tako kot od vseh šol – osnovnih, srednjih in visokih – terja, da črtajo kritično teorijo rase, sklop študijev, ki so jih zakoličili profesorji prava na Harvardu. Ti že kakih 30, 40 let preučujejo, zakaj je kljub uradni odpravi rasne segregacije ostala tako huda in očitna rasna neenakost, zakaj so črnci od konca državljanske vojne in odprave sužnjelastništva do boja za državljanske pravice dobrih sto let kasneje naleteli na toliko segregacijskih zaprek in rasističnih zastojev, zakaj so med letoma 1877 in 1950 linčali več kot 4000 črncev in črnk, zakaj gre črncem ekonomsko, dohodkovno, zdravstveno, izobraževalno in nepremičninsko še vedno bistveno slabše kot belcem, zakaj so še vedno politično podreprezentirani, zakaj je rasizem tako izrazito oblikoval ameriško pravno državo, zakaj zakonodaja še naprej reproducira rasno neenakost, zakaj je rasizem ostal vgrajen v ameriški pravosodni sistem, zakaj je rasizem sistemski, zakaj reforme ničesar ne spremenijo, zakaj z vsakim korakom naprej naredijo dva koraka nazaj, zakaj črnce še vedno getoizirajo, zakaj je v ječah toliko nebelcev, zakaj niso črnci pravno tako dobro zavarovani kot belci, zakaj zakoni niso barvno slepi, zakaj Amerika ni premagala in presegla rasizma in zakaj se je to stanje normaliziralo.

In ko Trump terja, da te študije črtajo, odpišejo in izbrišejo, je tako, kot bi terjal, da črtajo, odpišejo in izbrišejo črnsko zgodovino. Ali bolje rečeno: ko Trump terja, da odpravijo kritično teorijo rase (sam jo je označil za »sovražno marksistično doktrino, ki Ameriko prikazuje kot zlobno nacijo in na novo piše ameriško zgodovino, ljudi pa uči, da se morajo sramovati sebe in svoje domovine«), je tako, kot bi rekel, da črnci ne obstajajo. Izgine rasizem, izgine sužnjelastništvo, izgine črnski kolektivni spomin, izgine črnska identiteta – izginejo črnci. Kot da jih nikoli ni bilo. Rekli boste: uf, to pa diši po rasizmu! Ne, to ne diši po rasizmu – to je rasizem! To je linč! Brisanje kritične teorije rase – brisanje zgodovine – je rasizem. In fašizem je rasizem.

Če vprašate Trumpa, potem naj bi rasizem Američane navdajal s ponosom – tako kot je Nemce nekoč s ponosom navdajal antisemitizem.

Hočem reči: fašizem vedno prepoznaš po rasizmu. Ni fašizma brez rasizma.

Kritična teorija rase – kritično preučevanje ameriške zgodovine in rasne dinamike v »postrasistični« Ameriki – ni nič novega, še manj radikalnega ali ekstremnega, toda desnica jo je začela – še zlasti po burnih protirasističnih protestih, ki so leta 2020 izbruhnili po policijski likvidaciji temnopoltega Georgea Floyda – prikazovati kot nekaj pošastnega in protiameriškega, češ da demonizira in diskriminira belce: prikazuje jih kot zlo, kot rojene rasiste! Nalaga jim krivdo za rasno segregacijo, sužnjelastništvo in linče! Vse ameriške institucije prikazuje kot rasistične in terja njihovo uničenje! Črnce poziva k vstaji, revoluciji in obračunu z belskimi zatiralci, k nasilnemu prevzemu oblasti, k maščevanju in kaznovanju belcev, h genocidu nad belci! Črnce poziva, naj belcem počnejo to, kar so belci počeli njim!

Desnica v kritični teoriji rase vidi orožje, s katerim skušajo liberalne elite pod krinko »raznolikosti«, »socialne pravičnosti« in »intersekcionalnosti« razdejati in uničiti Ameriko ter belce razorožiti, izgnati v koncentracijska taborišča in jih prisiliti, da se odpovejo družini, veri in belskemu ponosu! Kritična teorija rase bo poskrbela za končno rešitev rasnega vprašanja – veliko zamenjavo! Belce bo zamenjala s črnci!

Trump, ki je skušal s carinsko vojno izpeljati svojo verzijo Velikega skoka naprej ( ja, tako kot Maov se je tudi njegov končal katastrofalno), hoče očistiti zgodovino. Izbrisati hoče vse sledi prebujenosti, progresivnosti in identitetne politike. A očistiti hoče tudi zdajšnjo Ameriko – očistiti hoče vse njene institucije, vse njene muzeje, vse njene centre, ves njen javni sektor. Zato njegov DOGE – Oddelek za vladno učinkovitost – množično odpušča javne uslužbence in jih nadomešča z lojalisti (in umetno inteligenco). Zato je ukinil vse subvencije za raziskave na področju humanističnih ved, ki jih sicer podeljuje National Endowment for the Humanities, sredstva pa je preusmeril v svoj »sanjski projekt« – 250 skulptur ameriških junakov, ki bodo krasile Nacionalni vrt ameriških junakov ( ja, namesto humanističnih ved, ki promovirajo kritično teorijo rase, ideologijo spola in prebujenost, bo subvencioniral panteonski park patriotske ideologije, fašistoidni Disneyland). Zato je razpustil upravni odbor uglednega Kennedyjevega centra za uprizoritvene umetnosti in za njegovega novega predsednika – v duhu patološkega narcizma – imenoval kar sebe. In zato je izdal izvršni ukaz, naslovljen Ponovna vrnitev resnice in razuma v ameriško zgodovino. S tem izvršnim ukazom je meril na ugledno Ustanovo Smithsonian, ki v svojih številnih muzejih menda promovira »korozivno ideologijo« oziroma »neprimerno ideologijo« oziroma »protiameriško ideologijo«. Podlegla je »razdiralni, na raso osredotočeni ideologiji« – ja, kritični teoriji rase. Kar pomeni, da »spodbuja pripovedi, ki ameriške in zahodne vrednote prikazujejo kot same po sebi škodljive in zatiralske«, da gosti razstave, ki sporočajo, da je Amerika ob pomoči rase vzpostavljala in vzdrževala sisteme moči in privilegijev, da je bilo kiparstvo orodje pri spodbujanju znanstvenega rasizma in da rasa ni biološka realnost, ampak »družbeni konstrukt« in »človeški izum«.

Življenje pod fašizmom ne obstane 

Trump hoče očistiti Smithsonian. Izbrisal bo kritično teorijo rase, a tudi ono drugo »protiameriško ideologijo« – ideologijo spola. Ne le da v Narodnem muzeju afroameriške zgodovine in kulture trdijo, da je jedrna družina vidik »belske kulture«, ampak naj bi bližnja razstava v Muzeju zgodovine ameriških žensk »slavila dosežke moških športnikov, ki sodelujejo v ženskih športih«. V Ameriki sta le dva spola!

Trump – pregovorni lažnivec, maščevalec, zastraševalec in neoliberalni fašist, ki hoče deregulacijo ne le na trgu, ampak tudi pri vladanju – bo muzejem, kulturi in zgodovini opral možgane. Trump bo Američane prepričeval, »naj se ne sramujejo kolonializma in genocida nad staroselci in sužnjelastništva in internacije ameriških Japoncev,« pravi Stanley. »To je bilo tisto, kar je Ameriko naredilo veliko.« Knjige o rasizmu, spolnem nasilju in osvajanju »divjega zahoda« mečejo iz šolskih in javnih knjižnic. Po novem bodo slavljeni krvavi, osvajalni, zavojevalski deli ameriške zgodovine. Če vprašate Trumpa, potem naj bi rasizem Američane navdajal s ponosom – tako kot je Nemce nekoč s ponosom navdajal antisemitizem. Kot bi rekel Hitler: »Človek, ki ne priznava rasnih zakonov in jih ne spoštuje, zapravlja srečo, ki mu je namenjena.«

Ideološko čiščenje in urejanje družbe, kriminaliziranje umetnosti in muzejev, demoniziranje solidarnosti, družbene kritičnosti in protesta (ki po novem velja za terorizem), slavljenje monolitne nacionalne kulture, revidiranje zgodovine, brisanje spomina, zapovedovanje amnezije, nadzorovanje in cenzuriranje vedenja, zastraševanje, represija, normalizacija političnega nasilja, sistematično laganje, črtanje načela enakosti, raznolikosti in vključevalnosti, ugrabitve nezaželenih, politika maščevanja, militarizacija vsakdanjega življenja, državni terorizem, uničevanje institucij, ki naj bi varovale civilno družbo, razbijanje nadzornih agencij, privatizacija države, omejevanje in spodjedanje demokracije – to so zanesljivi, preverjeni znaki fašizma, kakor je nezgrešljiv znak fašizma tudi totalno, totalitarno indoktriniranje, ki ga vsiljuje Trumpov režim. »Od mene in mojih otrok hočejo, da bi svojo domovino ljubili tako, kot so nacisti ljubili Nemčijo,« pravi Stanley. »Nacisti so hoteli, da Nemci ljubijo Nemčijo zaradi nemških simbolov, jezika, krvi in rase. Le zaradi demokracije ne.«

Natanko to hoče Trump, ki ne skriva, da bodo deportacije in internacije velikanski biznis, še manj pa to skriva direktor Službe za priseljevanje in carine Todd Lyons, ki je dejal: »Bolje, da deportacije obravnavamo kot posel – kot Amazon Prime, vendar s človeškimi bitji.« Kapital, odvisen od dobičkov, bo terjal nove in nove deportacije, nove in nove internacije. Fašizem se bo kot vedno spečal s kapitalizmom najbolj vampirske vrste. Fašizem brez kapitalizma ne bi bil tak stroj.

Zato toliko bolj velja to, kar je leta 1939 zapisal nemški filozof Max Horkheimer: »Kdor noče govoriti o kapitalizmu, mora molčati tudi o fašizmu.« In zato Jason Stanley odhaja iz Amerike, rekoč: »Ko odhajaš iz Amerike, je tako, kot bi v letih 1932, 1933 in 1934 odhajal iz Nemčije.« In kot pravijo: ko začnejo strokovnjaki za fašizem bežati iz dežele, pomeni, da je vrag vzel šalo.

Toda, boste rekli, če je Stanley zbežal iz Amerike, ki se nagiba proti fašistični diktaturi, zakaj potem življenje poteka povsem normalno? Zakaj se ljudje ne vznemirjajo? Zakaj mirno hodijo v službo, nakupujejo, sedijo v restavracijah in pijejo kavo, kot da ni nič? Če bi se Amerika nagibala proti fašistični diktaturi, potem ljudje že ne bi bili tako mirni! Ne, au contraire – ta normalnost je vgrajena v fašizem. Ljudje si zmotno predstavljajo življenje pod fašizmom – mislijo, da je Slovenija obstala, ko so Nemci pri Frankolovem obesili 99 talcev. In mislijo, da je Slovenija obstala, ko so Italijani v Gramozni jami streljali talce.

Ne, ni obstala – dve ulici stran so Slovenci mirno sedeli v restavraciji in pili kavo. Kot da ni nič. Življenje je teklo povsem normalno.

Nemški filozof Theodor W. Adorno ni zaman opozoril: »Življenje pod fašizmom za številne ljudi sploh ni bilo tako slabo.«

Tudi življenje pod Trumpovim fašizmom za številne ljudi sploh ni tako slabo, toda priseljencem, ki jih deportirajo, javnim uslužbencem, ki jih odpuščajo, in profesorjem zgodovine, ki bežijo v tujino, se ruši svet.

Preostali dve ulici stran mirno pijejo kavo.