Vprašljiva verodostojnost oskarjev

Gotovo ste se že kdaj ob novicah o zmagovalnih filmih, prejemnikih nagrade oskar, o katerih odločajo članice in člani Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti, čudili tej ali oni izbiri. Morda ste si mislili: kdo za vraga je glasoval za ta film? Ali pa: tale mora pa imeti za seboj res dobro PR-mašinerijo. Razprave o prezrtih ali precenjenih za oskarja nominiranih filmih so se ponovno vnele na začetku tega tedna, ko je v filmskem svetu odjeknila precej bizarna novica.

Namreč, akademija je v ponedeljek sporočila več novih pravil, izmed katerih je največ prahu dvignila napoved, da si bodo po novem njeni člani in članice pred glasovanjem o zmagovalnem filmu iz posamezne kategorije morali ogledati vse filme, nominirane v tej kategoriji. Kako pa je to potekalo do zdaj, se morda vprašate. Ne bi moralo biti to samo po sebi umevno?

V resnici ni bilo. Do zdaj so članom zgolj priporočali, naj si ogledajo vse nominirance, glas pa naj oddajo le v kategorijah, za katere se čutijo dovolj kvalificirane. Nekateri neimenovani člani akademije so pri tem priznali, da si pred glasovanjem za najboljši film v zadnjem krogu niso ogledali vseh nominiranih filmov, pa so kljub temu glasovali.

Na podlagi pobude, ki naj bi okrepila integriteto in verodostojnost podeljevanja nagrad, naj bi zdaj z različnimi metodami preverjali, ali so si glasovalci ogledali vse filme. Akademija naj bi število ogledov spremljala prek ekskluzivne pretočne platforme, namenjene le članom. Ti naj bi za filme, ki so si jih ogledali zunaj platforme, zgolj izpolnili spletni obrazec, v katerem je treba navesti čas in kraj projekcije. Ali so ti ukrepi ustrezni, je težko vedeti, eno pa je gotovo – akademija je s tem obvestilom sprožila val ogorčenja in zmede.

Z ameriških nagrad, ki so jih v preteklosti že tudi sicer pestili številni škandali in obtožbe o sistemskem rasizmu in seksizmu (morda je zdaj marsikaj bolj jasno), pa se je s tem odkrušil še kanček legitimnosti in ugleda.