Naslednja postaja: Bruselj

Pobuda Moj glas, moja izbira je zbrala dovolj podpisov, a pred njo je še dolga pot

Inštitutu 8. marec in sorodnim skupinam po Evropi je že decembra uspelo zbrati zahtevani milijon podpisov za evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), ki evropsko komisijo poziva, naj vzpostavi finančni mehanizem, s katerim bi bilo varno opravljanje splava omogočeno tudi ženskam v državah, kjer je splav prepovedan ali močno omejen. Prejšnji mesec pa je inštitutu uspelo zbrati še dodatnih 200 tisoč podpisov, če bi morebiti pri štetju glasov prišlo do neljubih napak. Naslednja postaja je Bruselj.

Na inštitutu so seveda zadovoljni, a po letu zbiranja podpisov tudi utrujeni, je povedala direktorica Nika Kovač. Časa za počitek sicer ni ravno na pretek. V prihodnjih treh mesecih bo potekalo preverjanje zbranih podpisov v volilnih komisijah posameznih držav, jeseni pa naj bi pobudo uradno izročili evropski komisiji in jo predstavili evropskemu parlamentu, evropska komisija pa bo potem, predvidoma ob koncu leta, dolžna odgovoriti, kakšne ukrepe (če sploh) namerava sprejeti. Uspešno zbrani podpisi komisije ne zavezujejo, da tudi res sprejme kakšen ukrep.

»Nismo si predstavljali, da nam bo uspelo zgraditi evropsko gibanje, kjer imamo zdaj tudi ogromno ljudi, ki so pripravljeni delati in si želijo zagnati še kakšno podobno pobudo,« je povedala Nika Kovač. »Hkrati smo veseli, da nam je uspelo zbrati podpise in da se premikamo k naslednjemu koraku svoje akcije. Zdaj bo ključno, da nadaljujemo kampanjo, smo opaženi in ne izgubimo zagona, ki smo ga imeli doslej.«

Na inštitutu se zavedajo, da dosedanja praksa, povezana z evropskimi pobudami, ni najboljša. Od približno 120 registriranih pobud, ki so bile vložene od leta 2012, odkar mehanizem obstaja, je samo desetim uspelo zbrati zahtevano število podpisov in prejeti odgovor komisije. Pobude so bile pogosto v celoti zavrnjene, bodisi zato, ker je komisija presodila, da zanje ni pravne podlage, bodisi ker je zakonodaja, ki naj bi urejala zadevno vprašanje, že obstajala.

Še največji uspeh je doživela pobuda za odpravo kletk v živinoreji (End the Cage Age) iz leta 2019, ki je zbrala 1,4 milijona podpisov. Dve leti kasneje je komisija napovedala, da bo do leta 2023 pripravila predlog za postopno opustitev in prepoved rabe kletk, nato pa obljubo požrla, menda zaradi pritiskov kmetov. Pobudniki so zato najprej vložili pritožbo pri evropskem ombudsmanu, marca lani pa zoper komisijo sprožili sodni postopek na Sodšču Evropske unije. V novi strategiji, ki je bila predstavljena februarja, je komisija sicer zapisala, da bo opravila revizijo veljavne zakonodaje o dobrobiti živali, s čimer naj bi se zavezala tudi k postopni odpravi kletk.

»Drugi pobudniki evropskih iniciativ so nas že opozorili, da se ne smemo ustaviti. V teh začetnih trenutkih je ključno, da evropska komisija ne pozabi nate. Zavedati se mora, da je vanjo uprtih milijone oči,« je povedala Nika Kovač. »Bruslju se bo zgodil Inštitut 8. marec.«

In verjetno se mu niti sanja ne, kaj ga čaka.