To je dobra novica

Število družinskih zdravnikov je zadnji dve desetletji v Sloveniji sicer naraščalo – leta 2005 smo jih imeli skupaj 774, konec lanskega leta pa že 1490 –, a vsakoletni prirast je bil kljub temu premajhen, da bi zadovoljil povpraševanje. Kriza zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov se je v vsem obsegu pokazala predvsem po letu 2019, ko je Fides dosegel, da lahko družinski zdravniki odklanjajo nove paciente zaradi preobremenjenosti ali kakovosti dela. Za povrhu se je tedaj zmanjšalo tudi zanimanje za študij družinske medicine. Najhujšega leta 2018 se je recimo na 119 razpisanih mest za to specializacijo prijavilo le 25 kandidatov. In ker specializacija družinske medicine traja več kot štiri leta, se je ta kriza z odlogom poznala predvsem leta 2023. Omenjenih 25 kandidatov je tedaj izobraževanje končalo in se zaposlilo, a tisto leto je predvsem z upokojitvijo iz sistema odšlo 50 družinskih zdravnikov.

Toda ta trend se zadnja leta vendarle obrača. V zdravniški zbornici sicer menijo, da je poklic družinskega zdravnika postal privlačnejši prav zato, ker je sindikatu Fides uspelo določiti spodnjo mejo obveznega števila pacientov za ambulante družinske medicine, a morda je bolj utemeljeno pojasnilo ministrstva za zdravje, kjer poudarjajo, da so od vključno leta 2021 za specializante družinske medicine na podlagi interventnih zakonov na voljo različne spodbude. Leta 2021 in 2022 so se jim zaradi deficitarnosti zvišale urne postavke, po tem letu pa specializantom družinske medicine pripada 1000 evrov bruto mesečne stimulacije za čas izobraževanja.

In to se pozna. Za to specializacijo se je torej leta 2018 prijavilo le 25 kandidatov, leta 2021 jih je bilo že 60, naslednje leto 71, nato 65, lani pa se je na 188 razpisanih mest prijavilo 82 študentov medicine.

V primerjavi s potrebami na terenu naj bi jih bilo sicer še vedno premalo, odgovarjajo iz Zdravniške zbornice, saj naj bi po različnih merilih v Sloveniji primanjkovalo od 300 do 700 družinskih zdravnikov. Ravno tako ni nujno, da se bodo vsi izobraženi družinski zdravniki zaposlili v svoji stroki. Po podatkih iz evidence članstva Zdravniške zbornice Slovenije naj bi bilo recimo aktivnih družinskih zdravnikov 1447, v javnem zdravstvu pa jih dela le 1071.

»Razlogov, zakaj vsi ne delajo v javnem zdravstvu oziroma ambulantah družinske medicine, je več; preobremenjenost, več je mladih staršev, ki ne delajo za polni delovni čas, vse več je tudi delovišč v urgentnih centrih, ki jih pogosto popolnjujejo družinski zdravniki, predvsem pa je tako zaradi velikih obremenitev in neustreznih delovnih razmer. Rešitev tako ni le v proizvodnji diplomantov in specialistov, temveč v tem, da zdravnike, ki so že tu, že izobraženi in z licenco, z dobrimi delovnimi razmerami prepričamo, da se odločijo za delo v javnem zdravstvu,« so seveda odgovorili iz zbornice.

A kakorkoli, to je vseeno dobra novica.