23. 4. 2008 | Mladina 16 | Kultura
Odpisani Otok
Filmski sklad RS je odrekel finančno podporo festivalu Kino Otok, ki velja za enega pomembnejših filmskih dogodkov na Slovenskem
Pobudnik filmskega festivala Kino Otok Jan Cvitkovič na lanskem festivalu v družbi ameriškega režiserja Cristopherja Coppole (skrajno levo) in Damiana Montoye (v sredini), ki z njim sodeluje pri njegovem digitalnem potujočem festivalu PAH
© Tina Smrekar
Režiser Jan Cvitkovič je leta 2002 postopal po prizorišču motovunskega filmskega festivala in razmišljal, kako lepo bi bilo, če bi imeli tudi v Sloveniji podoben festival. Z njegovo Beti sta tuhtala, kaj storiti, ko je mimo prišel filmski ustvarjalec, dolgoletni programski vodja Slovenske kinoteke in snovalec slovenske art kino mreže Vlado Škafar. Potem so še malo tuhtali in se odločili, da bodo filmski festival naredili v Tolminu. A tamkajšnji župan ni bil navdušen. Tako so končali v Izoli. Mednarodni filmski festival kinematografij Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope z imenom Kino Otok, ki je bil zamišljen kot srečevališče filmskih ustvarjalcev in obiskovalcev, je zaživel maja 2004. Že prvo leto so presegli vsa pričakovanja. 32 filmov glavnega programa, ki so jih zavrteli na treh izolskih lokacijah, si je ogledalo okoli 5000 obiskovalcev. Novorojenega festivala se je udeležilo tudi nekaj uveljavljenih filmskih ustvarjalcev, med drugimi Apichatpong Weerasethakul, ki je le tri dni pred tem v Cannesu prejel zlato palmo za film Tropical Malady. Kot je v priznani filmski reviji Sight & Sound zapisal njen urednik Kieron Corless, je uspel festival v štirih letih obstoja »zgraditi izjemen sloves« in se preleviti v po njegovi oceni »skoraj popoln filmski festival«.
V nedeljo je Koen Van Daele, direktor Zavoda za razvijanje filmske kulture Otok, ki pripravlja festival Kino Otok, javnost obvestil, da je Filmski sklad RS zavrnil vsakršno financiranje njihovega festivala v letu 2008. Državnih sredstev naj tokrat ne bi prejeli, ker naj bi bil festival »vsebinsko neprimeren za sofinanciranje«.
Odločitev je, milo rečeno, nenavadna, saj je sklad v preteklih letih finančno podpiral festival. Da ga podpira, je kazalo še nedavno, saj je v. d. direktorja filmskega sklada Igor Prodnik, ki je obenem tudi direktor direktorata za medije na kulturnem ministrstvu, organizatorje festivala sredi januarja obvestil, da je njihova ocenjevalna komisija vlogo za sofinanciranje Kina Otok v letu 2008 ocenila z 99 od 100 možnih točk. Komisija, ki jo je vodila Martina Vovk, je festival označila za »enega pomembnejših filmskih dogodkov na Slovenskem«, zato so bili njeni člani »enotnega mnenja, da je treba festival Kino Otok podpreti v največji možni meri«. A na podlagi podanega predloga, razpoložljivih sredstev, ki so se letos znižala, in upoštevanja vrstnega reda prispelih vlog je filmski sklad Kinu Otok na koncu namenil le 10.000 evrov. Ker je to enkrat manj od pomoči, ki so jo prejeli v preteklih letih, so se organizatorji na odločitev pritožili. Odgovora niso prejeli.
Medtem je prišlo do preobrata. Na Filmskem skladu so brez pojasnil zamenjali člane strokovne programske komisije, menda zato, ker so ti razdelitev vreče proračunskega denarja, ki je bila premajhna za vse upravičence, prepustili upravi sklada. Imenovana je bila nova komisija, ki ji predseduje programski vodja Slovenske kinoteke Boštjan Miha Jambrek. Nova komisija je ponovno ovrednotila vloge in med drugim ugotovila, da si festival Kino Otok pravzaprav ne zasluži 99, pač pa le 74,34 od 100 točk. Odločitev še zdaleč ni nepomembna, saj so do proračunskih sredstev upravičeni le projekti, ki prejmejo najmanj 75 točk. Ker Kino Otok po novem te meje ni dosegel, je komisija odločila, da je »projekt kljub relativni medijski prepoznavnosti vsebinsko neprimeren za sofinanciranje«. O tem so bili organizatorji festivala obveščeni v začetku aprila.
V Zavodu za razvijanje filmske kulture Otok so nad odločitvijo Filmskega sklada ogorčeni. Dosedanji postopek so označili za posmeh pravni državi, najbolj nezaslišano pa se jim zdi, da je država njihovemu festivalu, katerega poanta je medkulturni dialog, pokazala vrata prav letos, ko poteka evropsko leto medkulturnega dialoga in ko Slovenija predseduje EU. Na odločitev komisije so se sicer pritožili, a ker naj bi ukinitev državne podpore resno ogrožala prihodnost festivala, so posameznike in institucije zaprosili, naj jim pomagajo pritisniti na v. d. direktorja filmskega sklada Igorja Prodnika, ministra za kulturo Vaska Simonitija in predsednika vlade Janeza Janšo. V. d. direktorja filmskega sklada Igor Prodnik je v svoj zagovor povedal, da se mu zdijo obtožbe »neokusne«, ker celoten postopek v zvezi z njihovo pritožbo sploh še ni končan, sam pa medtem ne bo »podlegal pritiskom s strani politike«. Tudi minister Simoniti je izjavil, da »gre za ponovno ustvarjanje neupravičenega pritiska s strani politike, posameznih poslancev in drugih posameznikov, da bi se na neki način v odnosu do konkurence neenakopravno favoriziral eden od projektov«.
A posamezniki iz Slovenije in tujine so medtem na spletni strani Kina Otok že začeli izražati solidarnost s festivalom. Sociolog Rastko Močnik je v podpornem pismu Kinu Otok zapisal, da je odločitev naše osrednje filmske institucije »vandalizem«, ki »uničuje kulturno ustanovo, ki je v kratkem času odprla popolnoma nova obzorja filmskemu in širšemu kulturnemu življenju v Sloveniji«. Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn je ocenil, da gre za »absolutni škandal«. S tem se je strinjal tudi Tomaž Horvat, ki na drugem koncu Slovenije pripravlja na neki način konkurenčni Grossmannov festival filma in vina, ki pa ga je spodbudil prav Kino Otok, saj je »postavil zelo visoka merila za vzgled pri ostalih organizatorjih tovrstnih dogodkov«. Oglasil se je tudi švicarski veleposlanik Stefan Speck in izrazil »svoje vidno razočaranje nad odločitvijo Filmskega sklada RS«, saj Švicarska konfederacija prek oddelka za kulturo zunanjega ministrstva festival podpira že tri leta, »predvsem zaradi njegovega prispevka k lansiranju politično pomembnih vsebin, zaradi prispevka k trajnostnemu razvoju na področju filmske kulture v regiji, definirani kot Evroregija, in zaradi vključevanja festivalskega dogajanja v multidisciplinarno platformo«. Tudi Jon Wengström s Švedskega filmskega inštituta je prepričan, da bi bila »žalostna izguba za filmsko kulturo, če festival ne bi dobil dovolj podpore za realizacijo svoje pete izdaje«. Hrvaški novinar Jurica Pavličić, ki sodeluje pri motovunskem filmskem festivalu, pa je medtem spomnil, da na Hrvaškem celo povsem lokalni festivali dobivajo večjo podporo od te, ki jo je doslej dobival Kino Otok. Morda je bil še najbolj neposreden nizozemski filmski ustvarjalec in nekdanji namestnik direktorja nizozemske kinoteke dr. Eric de Kuyper, ki je kreatorjem slovenske filmske politike povedal, da je tujina opazila, kaj se dogaja: »Prosim, prenehajte s provincialnim odnosom do (filmske) kulture. Ali si prizadevate, da bi bili na ravni vaših evropskih partnerjev, ali ne?«
Zaplet s financiranjem festivala Kino Otok še zdaleč ni edina nenavadna zgodba, ki je v zadnjih letih pricurljala s Filmskega sklada, sploh po oktobru 2006, ko je nadzorni svet odstavil takratno direktorico Ireno Ostrouška in je sklad sprva prešel v roke Staneta Malčiča (ki je še vedno član nadzornega sveta), potem pa Prodnika. Spomnimo se preglednic, ki so pričale o nepravilnem knjiženju, programa za leto 2007, ki je bil določen na sporen način, ali pa razpisov, na katerih so bili filmski projekti zavrnjeni z nenavadnimi obrazložitvami. Med zavrnjenimi filmskimi projekti sta bila tudi Faker/Jebač Vena Jemeršiča, ker je njegov naslov »že sam po sebi zgovoren«, in Srednja šola Dražena Štaderja, ker naj bi »skoraj v celoti vseboval pornografske in ne erotične prizore na srednji šoli med mladoletniki in učitelji«, čeprav je Štader večkrat pojasnil, da gre za film o mladostniški družbeni realnosti in krizi šolskega sistema. Filmski sklad je do nedavna odločno zavračal tudi financiranje projekta Janeza Burgerja Cirkus Fantastikus, čeprav je prišel njegov scenarij medtem v evropski finale verjetno najuglednejšega alterfilmskega festivala na svetu, Sundancea.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Kinodvor v azilu
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.