Kinodvor v azilu

O napovedanem normalnem delovanju Kinodvora dobra dva tedna po zaprtju ni ne duha ne sluha

V torek so v Menzi pri koritu na Metelkovi predvajali film Kruh naš vsakdanji, nemški dokumentarec, ki nemo, brez komentarja, prikazuje svetovno proizvodnjo hrane. Družbenokritični film se je na Metelkovi v resnici znašel zaradi nevzdržnih razmer, ki trenutno vladajo na področju filmske kulturne politike v Sloveniji. Film o mesu in zelenjavi je postal družbena kritika odnosa države do kulture.
Menza pri koritu je svojo razpadajočo dvoranico odstopila Kinodvoru in tako začela projekt »Kinodvor v azilu«, ki deluje pod geslom Smrt fašizmu, svoboda umetnosti, in je odziv na prvoaprilsko zaprtje edinega umetniškega kina v Sloveniji. Čeprav je zvenelo kot neslana prvoaprilska šala, je Staš Ravter, direktor Slovenske kinoteke, v noči na prvi april iz Kinodvora res odnesel projektor, strežnik, na katerem je bila postavljena spletna stran, in dokumentacijo, zamenjal ključavnico in javnosti sporočil, da bo tako »omogočil normalno delovanje nujno potrebnega umetniškega kinematografa«.
O normalnem delovanju dobra dva tedna po zaprtju seveda ni ne duha ne sluha. Mestna občina Ljubljana, ki je leta 2002 z ministrstvom za kulturo in Slovensko kinoteko podpisala Dogovor o vzpostavitvi umetniškega kina, se je na zaprtje odzvala tipično po Jankoviću: nemudoma, s konkretnimi rešitvami, pri tem pa zamolčala, da sama ni izpolnjevala vseh dolžnosti, ki ji jih je nalagal podpisani dogovor. Po besedah ministra Vaska Simonitija se namreč niso držali dogovora o sofinanciranju kina. Nekoliko nenavaden je bil odziv ministrstva za kulturo, ki je po eni strani podprlo Ravterjevo potezo, da je kot direktor Kinoteke pristojen za takšno zaprtje, po drugi strani pa je zavrnilo trditev, da so Kinoteki letos znižali sredstva na 40 odstotkov, ko pa sredstva za leto 2008 še niso bila razdeljena; višina je bila predlagana, ugovorov pa še niso obravnavali. Še bolj nenavadno je obnašanje Ravterja, ki je z mediji komuniciral na izmuzljiv način, bil je nedosegljiv, v torek pa je na Radiu Slovenija v Studiu ob sedemnajstih takole komentiral svoje poteze: »Veste kaj, mi smo zelo dolgo opozarjali na pereče stanje, na veliko problematiko delovanja Kinodvora in na neki točki se je pač bilo treba odločiti, kako dalje. Odločil sem se, da tako dalje.«
Ali je težave s Kinoteko napovedalo že samo imenovanje Ravterja na mesto direktorja? Javni razpis je ministrstvo za kulturo objavilo po smrti Silvana Furlana, na razpisu pa sta bila najbolje ocenjena Ravter, ki na filmskem področju ni imel veliko izkušenj, in Stojan Pelko, ki pa je bil v očeh ministrstva bolj kot filmski strokovnjak zaznan kot ustvarjalec oglasov za LDS. Strokovne komisije takrat kljub poslanstvu kinoteke ni vodil šef direktorata za kulturno dediščino, temveč v. d. direktorja direktorata za medije Igor Prodnik, dežurni krivec za vse, kar je šlo na filmskem področju v zadnjem času po vodi. Proti Ravterju so se takrat izrekli svet Slovenske kinoteke, zaposleni in zunanji sodelavci. Nič kaj spodbuden začetek.
Kinodvor, ki je začel obratovati oktobra 2003, je bil že od samega začetka odvisen od dobre volje ljubiteljev. Ti so tako financirali stole, ki so si jih lahko skupaj s tablico z napisom kupili za 36.000 takratnih tolarjev. Alja Brglez, ena od lastnic stola, priznava, da se ji nakup ni izplačal: »Kmalu se je videlo, da stvari niso dobro vodene, dvorana je bila običajno zelo prazna. Jasno je bilo, da 50.000 obiskovalcev na leto ni mačji kašelj.« Še večji upad so zaznali ob odprtju nove dvorane Kinoteke, ki je do leta 2006 gostovala v Kino-dvoru. Nekateri so krivili distributerje, nekateri MOL. Število gledalcev se je razpolavljalo, na nekaterih predstavah ni preseglo števila 10. Zadnje leto Kinodvor ni naštel več kot 20.000 obiskovalcev. Decembra 2006 naj bi začela občina z ministrstvom pogajanja na to temo, ki očitno niso obrodila sadov. Avgusta so zaprli bife, aprila letos pa še kino. Tako Metelkova in Rog, ki se sama bojujeta z oblastmi za svoj obstoj in sta stalno pod pritiskom policije, zdaj ironično ponujata prostor ustanovi, katere delovanje naj bi zagotavljali država in ljubljanska občina.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči