26. 5. 2008 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Laibach: Laibachkunstderfuge
2008, Mute Records/Dallas
Laibach nikoli ni bil zgolj glasbena skupina, njegovo delovanje je bilo veliko širše, usmerjeno v nekakšno konceptualno umetnost z izrazitim družbenopolitičnim angažmajem. Preziran od nekdanjega socialističnega sistema, predvsem zaradi ikonografije, ki je navidezno (in namerno) spominjala na nacistično, je doma in tudi na Zahodu postal fenomen in predmet napačne interpretacije svojih idej: čaščenja nacistične ideologije, kar se je pravzaprav nanašalo na kritiko vseh oblik totalitarnih režimov. Po padcu Berlinskega zidu in razkroju Jugoslavije so se stvari spremenile. Mlada slovenska država je že v devetdesetih letih uradno »kronala« delovanje nekoč skorajda prepovedane skupine, ki se je v svojih konceptualnih delih še zmeraj lotevala aktualnih družbenopolitičnih vprašanj na globalni ravni. Kako zveni Laibach v 21. stoletju in kakšni so cilji njegovega umetniškega delovanja, smo že imeli priložnost slišati na albumih WAT in Volk. Po dveh letih se skupina vrača z novim projektom, moderno priredbo J. S. Bacha, ki jo je pred dvema letoma izvedla na Bachfestu v Leipzigu kot multimedijski performans Konzert für das Kreuzschach und Vier Schachspieler. Priredbe so zaznamovale velik del glasbenega opusa Laibacha, tokrat pa se je skupina lotila Umetnosti fuge, enega zagonetnejših del v zgodovini glasbe. Bach je Umetnost fuge ustvaril ravno v Leipzigu, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. Delo je nedokončano, ni napisano za noben inštrument, uganka pa se skriva tudi v izvedbi, saj se ne ve natančno, po katerem vrstnem redu je treba igrati sestavne dele. Kot ustvarjeno za Laibach, ki je Umetnost fuge izvedel na sodobnem inštrumentu - iMacu, prenosnem računalniku, s tem pa hkrati podkrepil trditev, da je ravno Bach predhodnik sodobne elektronske glasbe. In če nas časovni stroj iz Bachovega časa pripelje v sodobno Nemčijo, ne moremo spregledati ogromnega vpliva začetnikov sodobne elektronike, skupine Kraftwerk. Kraftwerk in drugi »kraut-rockerji« so črpali ideje pri Bachu in sodobnih klasičnih skladateljih, Laibach pa Bacha filtrira skozi svoje glasbene vzornike, pri čemer celotnemu projektu dodaja še svoj pečat. Minimalistična, elektronska izvedba je v celoti inštrumentalna, pospremljena z različnimi ambientalnimi efekti iz ozadja, edini vokalni prispevek je besedna igra Lai-Bach, ki se pojavi v Kontrapunktu št. 7. Tudi v tem formalistično zastavljenem projektu se skriva totalitaristično ideološko ozadje, saj so bile Bachove precizne, matematično natančne strukture za časa nacizma čaščene kot nacionalni umetniški simbol nemškega reda. Laibachkunstderfuge najboljše ponazori izjava same skupine: »It's easy to play Bach: all you have to do is open the right program on the right computer and Bach will play itself.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.