15. 5. 2008 | Mladina 19 | Svet
Je vojna? Bo vojna? Zakaj torej zaloge?
V ZDA, pa tudi v Evropi so nekateri posamezniki zaradi vztrajnih podražitev začeli prvič po drugi svetovni vojni živila spet kupovati na zalogo
Prebivalci razvitih držav prehransko krizo občutijo v obliki vedno višjih cen živil. Tudi vse več pripadnikov srednjega sloja v trgovinah ne more več brez premisleka dajati v nakupovalni voziček različnih priboljškov. Francozi so recimo prisiljeni kupovati manj svojih priljubljenih baget. Učiteljica Anne-Laure Renard in poštar Guy Talpot sta recimo kupila stroj za peko kruha, ko je lokalna pekarna v šestih mesecih tretjič podražila kruh. V ZDA so konec aprila celo morali omejiti prodajo riža, ker so si ljudje zaradi podražitev začeli delati večje zaloge. Tudi nekateri Evropejci so zaradi vztrajnih podražitev začeli prvič po drugi svetovni vojni živila spet kupovati na zalogo.
Poslanci evropskega parlamenta so na aprilskem zasedanju ugotavljali, da cene hrane ne rastejo le zaradi slabih letin, večjega povpraševanja na Kitajskem in v Indiji, zaradi predelave poljščin v biogoriva, ampak jih izdatno potiskajo navzgor tudi špekulanti. S sojo, ki jo kmetje v zahodnih industrijskih državah uporabljajo kot osnovno krmo, rižem, žitom in drugimi poljščinami in kmetijskimi pridelki na borzi v Chicagu trgujejo enako kot v New Yorku z delnicami. Razni skladi, ki so s svojimi špekulacijami skupaj z bankami zakuhali finančno krizo, zdaj na podoben način dvigujejo cene in prekupčujejo s kmetijskimi pridelki, so opozarjali poslanci evropskega parlamenta. Poznavalci jim odgovarjajo, da rasti cen poljščin dejansko ne povzročajo špekulanti, ampak pokojninski skladi, ki skušajo svoje premoženje čim bolj razpršiti, da bi se izognili novim šokom na klasičnih borzah.
Pokojninski skladi so začeli premoženje nalagati v surovine, med katerimi so tudi osnovni kmetijski pridelki, ker potrebujejo dolgoročne in varne naložbe. Prišli so na borzo s kmetijskimi izdelki v Chicagu, ker je finančni in nepremičninski trg v krizi. Calpers, pokojninski sklad javnih uslužbencev iz Kalifornije z 242 milijardami dolarjev premoženja, je februarja denimo sporočil, da bo svoje naložbe v surovine povečal na sedem milijard dolarjev. Učiteljski pokojninski sklad Pennsylvania Public School Employees' Retirement System je v surovine naložil 2,3 milijarde dolarjev. Tudi največja evropska pokojninska sklada ABP in PGGM iz Nizozemske nalagata premoženje v surovine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.