Konec brezskrbne dobe?

Ali prihajajo časi, ko bo liter goriva stal pet ali deset evrov in si bodo vožnjo z avtomobilom lahko privoščili le premožni, se ob vsaki podražitvi goriva na bencinskih črpalkah sprašuje vse več voznikov v Evropi. Čeprav je v ZDA gorivo še vedno bistveno cenejše kot v Evropi, podobno ugotavlja tudi vse več Američanov. V Londonu so v torek protestirali vozniki tovornjakov, v Franciji in Španiji protestirajo ribiči, pridružiti se jim nameravajo še ribiči v drugih državah. Ameriške letalske družbe so napovedale zmanjšanje števila letov in dodatno zaračunavanje prtljage.
Ekonomist Paul Krugman je v svoji kolumni v New York Timesu za Američane napisal, da bodo kmalu prisiljeni z velikih terencev presedlati na manjše in varčne avtomobile, kar se je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja že zgodilo. Zaradi dragega bencina se že zdaj vozijo manj, nakupujejo v bližnjih trgovinah, odpovedujejo počitnice in več uporabljajo javni promet. A to ni dovolj, veliko bolj bo treba spremeniti način življenja, pravi ugledni ekonomist. Raziskava organizacije Energy Watch Group je pokazala, da je svetovno gospodarstvo zaradi zmanjševanja naftnih rezerv pred velikimi spremembami, ki bodo vplivale na vsa področja življenja ljudi.

Sarkozy ima idejo

V torek se je oglasil francoski predsednik Nicolas Sarkozy s predlogom za zamrznitev DDV-ja za gorivo v državah EU. »Evropske partnerje sprašujem, ali ne bi bilo pametno zamrzniti DDV-ja na naftne derivate,« je dejal v pogovoru za radio RTL. Maria Assimakopoulou, tiskovna predstavnica evropskega komisarja za davke, je v imenu evropske komisije povedala, da bi bila sprememba DDV-ja slabo znamenje za države proizvajalke nafte. »S tem bi sporočili, da lahko zvišamo cene naftnih derivatov, razliko pa bodo plačali evropski davkoplačevalci,« je dejala.
Vozniki za bencin in dizelsko gorivo plačujejo vedno višjo ceno, hkrati pa naftne nadnacionalke objavljajo rekordne dobičke. Britanski BP je lani imel 21,1 milijarde evrov dobička, Shell pa 31,3 milijarde evrov, obe družbi sta v primerjavi z letom 2002 dobiček potrojili. Ameriški Exxon, ki je največja naftna nadnacionalka na svetu, je lani imel 40,6 milijarde evrov dobička, kar je štirikrat več kot leta 2002.

Še letos 150 dolarjev

V Sloveniji je v začetku leta 2002 liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina stal 70 centov, v začetku leta 2006 je bila njegova cena 95 centov, v začetku letošnjega leta dober evro, zdaj pa znaša 1,16 evra. Pred šestimi leti je sod surove nafte stal 26 dolarjev, zdaj več kot 130 dolarjev. Izvedenci pravijo, da ne bodo presenečeni, če bo v prihodnjih mesecih cena narasla na 150 dolarjev. V srednjeročnem obdobju pa naj bi dosegla 200 dolarjev, ker nove zaloge od leta 2006 ne sledijo več rasti povpraševanja. Do leta 2030 bo razlika med ponudbo in povpraševanjem vedno bolj rasla, pravijo naftni geologi. Profesor geologije Wolfgang Blendinger je za nemški ZDF pojasnil, da se zaloge nafte na velikih poljih zmanjšujejo, nova polja, ki jih odkrijejo, so manjša, zato tega zmanjševanja ne nadomestijo več.
Werner Zittel iz Energy Watch Group pravi, da je vrh pri črpanju nafte že dosežen, do leta 2030 se bo količina načrpane nafte prepolovila, prav to je po njegovih besedah glavni razlog za sedanjo rast cen. Ker povpraševanje raste, goriva postajajo luksuzne dobrine. Na nemški zvezi potrošnikov ocenjujejo, da se v prihodnjih letih utegne gorivo dražiti za 30 odstotkov na leto, zato si revnejši ne bodo mogli več privoščiti vožnje s svojim avtomobilom, pa tudi za ogrevanje jim bo zmanjkalo.
Zdaj tudi že Mednarodna agencija za energijo (IEA), ki je prej zavračala ugotovitve, da se zaloge nafte zmanjšujejo, priznava, da se je naftna doba prevesila v drugo polovico. Priznava, da je ravnala napačno, ker se je povsem zanašala na podatke, ki jih je dobivala od naftnih družb. Čim je začela sama zbirati podatke, je morala ocene spremeniti. Ker je s svojimi napovedmi v resnici zavajala, države niso ustrezno pripravljene na spremembe in prehod na alternativna goriva.
Glavni ekonomist agencije Fatih Birol pravi, da bo vse teže ohranjati ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Če proizvodnje ne bo mogoče povečati in povpraševanja zmanjšati, nas v prihodnjih letih čakajo neprijetni časi, je povedal za ZDF. Birol pravi, da bo nekega dne nafte zmanjkalo, se pa to ne bo zgodilo že jutri. Še vedno je mogoče iz zemlje načrpati precejšne količine. Vprašanje pa je, s kakšnimi stroški, saj je v Mehiškem zalivu, v ZDA, na Bližnjem vzhodu in v Severnem morju vse teže črpati nafto in jo pripeljati do porabnikov. Poročilo, kaj je mogoče pričakovati in kako naj se države pripravijo, IEA še pripravlja. Že zdaj pa je mogoče reči, da bo treba zagotoviti učinkovitejšo rabo energije. Na področju transporta je mogoče po Birolovih besedah izboljšati energetsko učinkovitost osebnih avtomobilov, namesto uporabe avtomobilov je mogoče izboljšati dostopnost javnega prevoza in razviti je treba nadomestna goriva.

Konec naftne dobe

Sedanje cene odražajo razmere na trgu, vključujejo pa seveda tudi nekaj špekulacije, saj povpraševanje na Kitajskem in v Indiji močno raste, pravi Birol. Tej rasti povpraševanja ne sledi ustrezna rast ponudbe, kar spodbuja napetosti na trgu in omogoča špekulacije na terminskih trgih. V prihodnjih letih se bodo cene morda umirile, preveč optimistično pa je pričakovati, da se bodo vrnile na raven, kakršne smo bili vajeni. »Ne pričakujem, da bo prišlo do pomanjkanja nafte, ker menim, da bodo proizvajalci in industrijske države skušali luknjo med ponudbo in povpraševanjem zapolniti,« na vprašanje, ali bo nafte zmanjkalo, odgovarja glavni ekonomist Mednarodne agencije za energijo. Ker so gospodarstva v industrijskih državah zelo odvisna od nafte, jih bodo visoke cene zelo prizadele; če se hočejo temu izogniti, bodo morale zmanjšati odvisnost od tega goriva. Nafte bo verjetno zmanjkalo v 30, 40 ali 50 letih, do takrat bo treba veliko vlagati v razi-skave in razvoj novih energetskih virov, nikakor pa zganjati panike, razlaga Fatih Birol.
Po 150 letih rasti se je začel konec naftne dobe, je prepričanih vse več analitikov, ki se sicer delijo na pesimiste in optimiste. Pesimisti so prepričani, da je vrh porabe že mimo, po ocenah optimistov naj bi ga dosegli šele čez 20, 30, 40 ali celo 50 let. Chris Skrebowski, urednik Petroleum Review, ni več optimist, po njegovi oceni je poraba zdaj na vrhu, cene se bodo v prihodnjih nekaj letih ustalile, potem pa bodo strmo narasle. Ugibanja o številkah so popolna špekulacija.
Jeff Matthews, menedžer hedge sklada, odločno zavrača trditve, da cene nafte dvigujejo predvsem skladi s svojimi špekulacijami. Za Wall Street Journal je dejal, da se je poraba nafte od leta 2000 povečala za 12 milijonov sodov na dan, proizvajalke, ki niso članice kartela Opec, pa so svojo ponudbo v enakem obdobju povečale le za 4 milijone sodov na dan. ZDA so se odločile za predelavo poljščin v goriva in povpraševanje po nafti na Kitajskem se je izredno povečalo.
Sod nafte bi danes stal največ 40 dolarjev, namesto rekordnih 135, če ne bi bilo vojne v Iraku, pa je prepričan britanski izvedenec dr. Mamdouh Salameh. Cena za sod nafte je zdaj šestkrat višja, kot je bila leta 2002. V času naftne krize v letih 1973 in 1974 se je njena cena povečala za štirikrat. Družba Goldman Sachs je prejšnji teden napovedala, da bo cena nafte v letu dni dosegla 200 dolarjev za sod, kar je enkrat več kot januarja letos, ko je prvič dosegla 100 dolarjev za sod. Analitiki imajo različno mnenje, kolikšna bi bila pravična cena nafte, obstaja pa soglasje, da bo nafta imela razmeroma visoko ceno, to je vsaj 60 dolarjev za sod (raven cen iz leta 2006), še dolgo časa, piše v ra-ziskavi, ki jo je aprila objavil dunajski inštitut za gospodarske raziskave WIIW.

Vse recesije napovedala rast cene nafte

Rast cen nafte je po ugotovitvah avtorjev študije napovedala vse recesije po drugi svetovni vojni. Vsekakor pa rast cen nafte na gospodarsko rast vpliva le začasno in ima omejen vpliv. Poleg tega so razmere v EU razmeroma ugodne predvsem iz treh razlogov. Nafta se draži hkrati, ko tečaj dolarja pada, kar v evroobmočju blaži šok ob podražitvah. Po 70. letih prejšnjega stoletja se je v Evropi močno zmanjšala energetska intenzivnost (na enoto proizvoda podjetja porabijo manj energije), evropska industrija je manj odvisna od nafte kot industrija evropskih trgovinskih partneric, kar evropskim podjetjem omogoča nižje proizvodne stroške. Neto izvoznice nafte prednostno uvažajo evropske izdelke, kar pomeni, da se v času, ko so cene nafte visoke, njihovo povpraševanje po evropskem blagu in storitvah poveča.
Rast cen nafte na posamezne gospodarske sektorje ne vpliva enakomerno. Posebej prizadeti so sektorji, ki porabijo veliko energije in so zelo odvisni od transporta. Sedanje visoke cene nafte sovpadajo z visokimi cenami blaga za široko potrošnjo. Zaradi visokih cen nafte se dražita proizvodnji kovin in mineralov, draži se tudi transport. Zapletena pa je povezava med cenami nafte in kmetijskih pridelkov. Ko se nafta draži, cene kmetijskih pridelkov rastejo zaradi višjih stroškov (transport, gnojila), pomemben spodbujevalec rasti pa je tudi predelava poljščin v biogoriva, pravijo avtorji študije.

Nafto je težko nadomestiti

Ker obstoječi sistemi dobav temeljijo na nizkih cenah nafte, so nekatera podjetja že začela distribucijske mreže preoblikovati tako, da znižujejo stroške transporta. Nafto je v večini sektorjev iz tehnoloških razlogov težko nadomestiti z nadomestnimi gorivi. Premoga je na voljo dovolj, a onesnažuje okolje, plin je čist, vendar povečuje uvozno odvisnost. Podjetja intenzivno investirajo v projekte za povečanje energetske učinkovitosti in povečujejo rabo odpadkov in ostankov za pridobivanje energije, da bi zmanjšala energetsko odvisnost. To je po ugotovitvah avtorjev raziskave glavni razlog za povečanje energetske učinkovitosti v evropskih industrijskih podjetjih v zadnjih desetletjih.
Vpliv cene nafte na gospodarstvo je odvisen od njegove odvisnosti od nafte. Analize kažejo, da trajna rast cen nafte za 10 dolarjev lahko v prvih dveh letih vpliva na zmanjšanje rasti bruto domačega proizvoda v evroobmočju za 0,4 odstotka, vendar pa je ta delež lahko v nekaterih novih članicah višji. Vpliv na inflacijo je manj jasen, odvisen od monetarne politike.
Med izbranimi industrijskimi sektorji v EU izvajalci raziskave za kemijsko industrijo ugotavljajo, da jo je kljub močni rasti prehitela Azija. Negativna rast v osnovni kemijski dejavnosti je znak, da se selitev proizvodnje nadaljuje.
Elektroenergetska in plinska podjetja imajo večinoma monopolni položaj na trgu, zato višje stroške lahko naprtijo potrošnikom. Stroški evropskih kmetov so se od leta 1997 in 2007 povečali za tretjino, predvsem zaradi rasti cen nafte. Cene semen, pesticidov in krme so se povečale za okrog 15 odstotkov, gnojila so se podražila za 57 odstotkov in goriva za več kot 90 odstotkov. Vpliv podražitve nafte na posamezno kmetijo je odvisen od njene velikosti in od uporabe gnojil.

Bencin v treh letih dražji za 22 odstotkov

Vpliv cen nafte na končne cene energentov je v državah članicah EU različen. Bencin se je v povprečju v zadnjih treh letih podražil za 22 odstotkov, kurilno olje in plin pa za okrog 50 odstotkov. Slovenija ima po podatkih iz raziskave WIIW enako energetsko intenzivnost kot Belgija in Madžarska, Avstrijci so precej bolj varčni. Slovenija sodi tudi med članice EU, ki pretežno uvažajo nafto, delež plina je pri uvozu primarnih energentov zanemarljiv. Samo v Latviji in Estoniji se je od sredine leta 2004 do sredine 2007 95-oktanski bencin bolj podražil kot v Sloveniji, kjer se je njegova maloprodajna cena povečala za dobrih 30 odstotkov. Pri podražitvah plina za srednje velike industrijske porabnike je Slovenija z okrog 70-odstotnim povečanjem cen na petem mestu, na repu lestvice pa je pri kurilnem olju v prodaji na debelo, kjer se je podražilo za dobrih 40 odstotkov.
Transport je najbolj odvisen od nafte, saj je 95 odstotkov goriva v tem sektorju nafta. V ZDA in Veliki Britaniji se je že občutno zmanjšala prodaja terenskih vozil s pogonom na vsa štiri kolesa, povečuje pa se poraba hibridnih avtomobilov. V Sloveniji še ni opaziti, da bi se ljudje zaradi visokih cen bencina manj vozili z avtomobili in kupovali bolj varčna vozila. Je pa letošnjo zimo že precej porabnikov kurilno olje za ogrevanje zamenjalo z drvmi in lesenimi peleti. Britanci pričakujejo, da se bodo pocenile tudi sončne celice na strehi, če se bo nafta še dražila. Od cene nafte je odvisna tudi cena električne energije, saj je cena nafte osnova za določanje cen zemeljskega plina, ki je vse pomembnejši energent za pridobivanje električne energije. Podražitve nafte vplivajo tudi na višje cene dobrin za široko potrošnjo. Ne samo zaradi prevoznih stroškov, ampak tudi zato, ker je nafta osnovna surovina za veliko izdelkov, zlasti za plastiko.

Slovenija popolnoma odvisna

Slovenija je neto uvoznica nafte, tudi svoje rafinerije nima. Predsednik Istrabenza Igor Bavčar se je pred leti odločil bencinske črpalke prodati avstrijskemu OMV-ju. V Petrolu bivši in sedanji menedžment, pa tudi lastniki, med katerimi imata največ besede država, niso poskrbeli, da bi pridobili vsaj partnerja z rafinerijo, če že tak z lastno proizvodnjo nafte ni bil zainteresiran za partnerstvo. Nekdanji predsednik nadzornega sveta Miran Mejak je na to odločno opozarjal, a ga niso hoteli slišati. Zaradi tega je Petrol zdaj navaden naftni trgovec, povsem odvisen od ponudbe in povpraševanja naftnih derivatov na trgu. Temu ustrezno ranljiva pa je tudi oskrba Slovenije z nafto in derivati, čeprav mora vsaka članica EU v skladu z evropskim pravnim redom imeti zagotovljene obvezne 90-dnevne rezerve nafte in njenih derivatov. Ne glede na to bo ob morebitni resni krizi vsaka najprej poskrbela zase. Cena nafte je podlaga za oblikovanje cen zemeljskega plina, kar pomeni, da bodo dražjemu bencinu kmalu sledili občutno višji računi za ogrevanje in električno energijo.