3. 7. 2008 | Mladina 27 | Družba
Beograd – mesto lepotic, da ali ne?
© Boban Plavevski
Beograjčani se pogosto in radi hvalijo, da v njihovem mestu kar mrgoli prelepih deklet in žena, da je njihova koncentracija tolikšna kot le malokje na vsem širnem svetu. Pa je to res, me je glodalo, ko sem s foto Bokijem posedal za mizico na pločniku pred neko malo restavracijo na eni najbolj prometnih ulic, srkal hladno pivo in pozorno zrl v ritke in joške, ki so se gugale mimo. Čakala sva nekega prijatelja, fotografa pri nizu priznanih slovenskih damskih revij, ki se je prav tako službeno mudil v Beogradu in sva ga že prejšnji dan seznanila s pravili, ki sem si jih izmislil, da enkrat za vselej rešimo dilemo, ali je v Beogradu res toliko dobrih bab.
Zaradi videza in milega vedenja sva mu v skladu z beograjsko tradicijo takoj nalepila vzdevek, klicala sva ga namreč kar Piflar. Omenjena pravila sem natančno in strogo zakoličil, gredo pa takole: na lep sončen dan, ko so ljudje najbolj razigrani, sedeš za mizico pred kakšnim lokalčkom na promenadni ulici, to sva v tem primeru tudi že storila, si zaradi vsesplošne sprostitve naročiš kakšno pijačico, lagodno srkaš, potem pa posežeš po cigareti, jo prižgeš, puhneš prvi dim in rečeš, no, zdaj se je pa začelo. In začneš šteti, dobre babe namreč. Vendar ne vseh, ki bi jih kar takole iz pohote poflodral, temveč samo tiste, zaradi katerih te naslednjega jutra ne bi oblivali srhi sramu, ko bi te srečevali prijatelji in znanci, ti pa bi se s katero izmed njih sprehajal z roko v roki. Čas tega štetja je torej omejen z eno cigareto, ko jo ugasneš, je konec, kaditi pa ne smeš živčno in hlastno, prav tako iz kakršnegakoli razloga ne smeš zavlačevati in pustiti, da pepel odpada s cigarete mrtvo in kar sam od sebe.
Potem sem nenadoma kliknil, ha, zdaj pa ena cigareta. Boki se je zdrznil, se vidno zbral in začela sva šteti. Mimo so se odmajale obilne in tolste riti vojvodinskega ravninskega značaja, odpeketale tršate sufražetke ostrih in odsekanih gibov, potem so mimo priplule kot kakšne rečne ladje z Donave razkošne mestne dame in razna frfotajoča dekleta, za katera nisem bil popolnoma prepričan, ali so morda posthipijevke ali pa samo ciganke. Pa sva govorila, tale je le malo predebela, tale pa preveč koščena in tale ima sicer dober bodi, ampak zoprn obraz, pri tem pa se drug pred drugim važila s svojim delikatno strogim okusom, čeprav bi, če bi bil sam, prenekatero izmed zavrženih popolnoma brez slabe vesti uvrstil na pozitivno listo.
Ko sem z vzdihom pritisnil skoraj dogoreli čik v pepelnik, sva med skomiganjem z rameni žalobno ugotovila, da sva pristala pri mizerni številki dve. Tu velja poudariti, da so vse številke, ki presegajo desetico, dokaz, da smo v tem pogledu v zelo živahnem mestu. Takrat pa je od nekod privršal razigrano razpoloženi že prej omenjeni Piflar. Ha, sva rekla, pravkar sva štela. Tudi jaz, se je nemudoma pohvalil še on. In koliko si naštel, sva bila radovedna. No, bil sem malo bolj strog, pa sem prišel samo do osemnajst, je dahnil. Pa sta se nama povesila nosova.
Uganka, ali je Beograd res mesto tolikerih vabljivih deklet in žena, torej ostaja še naprej nerešena.
p.s. Prvič objavljeno na www.mladina.si 30. junija. Blaž Ogorevc na spletni strani redno objavlja svoje zapiske s poti po ostankih nekdanje skupne domovine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.