Vanja Pirc

 |  Mladina 27  |  Kultura

»Od popravljanja kontrolk sem že čist zadet.«

Kdo je pojoči profesor geografije Robert Šupe z novomeške gimnazije, čigar komad Učiteljski rap je v teh dneh zakrožil po internetu?

/media/www/slike.old/mladina/profilprofesor_raper_b5.jpg

© Borut Peterlin

Pred dobrim tednom se je na spletni zbiralnici videoposnetkov You Tube znašel videospot, v katerem profesor geografije na novomeški gimnaziji Robert Šupe repa o svojem učiteljskem vsakdanu. Sprva je spot krožil le med novomeškimi dijaki, a po tednu dni je posnetek zabeležil že več kot 9000 ogledov. Padlo je sicer tudi kar nekaj kritik na račun premalo dodelanega besedila in nekaterih nedokončanih kadrov, a ne glede na to je večina mladih nad preobrazbo 44-letnega Brežičana navdušena. Če se njegovi nekdanji učenci spomnijo čudnega, nenavadnega, a načelnega profesorja, ki je bil za nekatere dolgočasen, za druge pa legenda, ki je ob pisanju kontrolk vrtel klasično glasbo, zdaj padajo komentarji v stilu: »Šupe car!« Ali pa: »Šupe je pa res legenda gimnazije ... Rock on prof!«
Med učitelji, tako nekdanjimi kot še dejavnimi, smo lahko že od nekdaj zasledili tudi glasbenike. Eden od ustanovitvenih članov skupine Terrafolk Danijel Černe - Mystica je denimo poučeval sociologijo in psihologijo, kantavtor Jani Kovačič poučuje filozofijo ... Roberta Šupeta sicer ne smemo metati v isti koš z »zaresnimi« glasbeniki, saj je svoj komad in videospot na prigovarjanje dijakov naredil izključno zaradi zabave. Res je sicer, da je med dijaki že nekaj časa znan kot ljubitelj repa, ki najraje posluša nemškega Bushida, italijanskega Jovanottija, pa 50 Centa in Snoop Doga, hrvaškega reperja Shortyja in skupino Connect, od naših pa absolutno Klemna Klemna. Dijaki ga včasih celo prosijo, naj v razredu kaj odrepa. »Očitno jim je to všeč, saj se zadeva konča z aplavzom,« ugotavlja profesor. Marsikateremu profesorskemu kolegu pa se zdi kombinacija učitelja in reperja bolj nenavadna.
Kako je nastal komad, ki kroži po internetu? Šupe se je leta 2005 udeležil seminarja za učitelje, ki je potekal v Ljubljani. Med odmorom za kosilo je, medtem ko so ostali obedovali, na hitro vrgel na papir nekaj verzov in nastal je osebnoizpovedni komad Učiteljski rap. »Vse, o čemer govorim v komadu, je resnično. Res živim v 6. nadstropju. Ker imam slab vid, se vsak dan vozim iz Brežic v Novo mesto z avtobusom. In ta je takrat res stal tisočaka in dva stotaka,« pravi Šupe. Opisal je torej rutino, stvari, ki se mu dogajajo skoraj vsak dan. »V komadu sem skušal predstaviti dan v življenju učitelja, obenem pa opozoriti tudi na njegovo preobremenjenost. Sam vstajam zgodaj, domov se vračam pozno, popravljanje kontrolk pa se pogosto ne zavleče le do 22h, temveč tudi čez polnoč.« Sicer pa nikoli ni obžaloval, da si je izbral poklic učitelja, profesorja in razrednika. Z mladimi rad dela, zaradi slabovidnosti ga muči le uradniška plat učiteljskih delovnih obveznosti - izpolnjevanje najrazličnejših obrazcev, ki so se v zadnjih letih namnožili. Sam je medtem dosegel najvišji možni strokovni naziv in plačni razred, a pot ni bila lahka. »Poleg pouka se moraš angažirati pri drugih projektih, se izobraževati, dobro je, če pišeš članke, učbenike. Ker nisem poročen in nimam otrok, sem morda imel več časa za te stvari.«
Šupe je znan tudi kot eden največjih zagovornikov alternativnih oblik obravnavanja izostajanja dijakov od pouka. Udeležil se je številnih izobraževanj, tudi v Angliji in na Nizozemskem, novomeška gimnazija pa je danes edina srednja šola v Sloveniji, ki ob odsotnosti dijakov - upravičeni ali neupravičeni - ne sprejema opravičil. Opravičene in neopravičene ure so nadomestili s tem, da starše sproti obveščajo o izostankih dijakov. »Opravičila ne moreš preveriti, zato se lahko zgodi, da boš opravičil izostanek nekomu, ki je šprical, pa je prinesel opravičilo, medtem ko boš drugemu, ki opravičila ni prinesel, pisal neopravičeno uro. Takšen sistem dijake uči, da se poštenje ne izplača. V šolskem letu 2007/08 smo zato uvedli sistem, ki določa, da razredniki vsakih 14 dni starše obvestimo o vseh izostankih dijakov in ob tem pričakujemo, da bo osnovna celica družbe, družina, delovala, da bo torej steklo soočenje med dijaki in starši.« Ni jih malo, tudi profesorjev, ki imajo glede takšnega sistema pomisleke, a sam ne dvomi vanj. »Nekateri se bojijo, da je takšen sistem mogoč le na gimnazijah, a sam menim drugače. Res pa je, da tak sistem od učitelja zahteva več dela in neprestan stik s starši.«
Toliko o šoli. Kako pa je pojoči profesor Šupe, ki sam sebi pravi tudi G-MAN, pristal na medmrežju? Na njegovo besedilo so se spomnili lani ob 260-letnici gimnazije, ko so Martina Zajca, takrat še dijaka tretjega letnika, sicer pa glasbenika, prosili, naj komad odrepa na proslavi. Martin je to tudi storil, pozneje pa je profesorju predlagal, da bi lahko sam odrepal komad, on pa bi ga posnel. Šupe se je sprva obotavljal, potem pa so se le dobili pri Martinu doma in na njegovem računalniku štikelc spravili skupaj. Martin bo naslednje leto začel študirati gradbeništvo, z glasbo pa se namerava še naprej ukvarjati v prostem času.
Videospot je nastal šele nedavno, tik pred koncem šolskega leta. »Šupe me sicer nikoli ni učil, sem pa z njim sodeloval, ko sem delal krajši dokumentarni film ob 260-letnici gimnazije, v katerem je igral frančiškanskega patra, ker se mi je zdel primeren za to vlogo. Potem pa je začel tam repati svoj komad. Pozneje sem na šoli vodil filmsko delavnico. Pripravili smo različne scenarije in sam sem predlagal tudi, da bi naredili ta videospot, a smo se potem odločili posneti film Always kava. No, pozneje sva se s prijateljem vseeno lotila tudi videospota. Se je pa zelo mudilo, saj smo imeli na voljo le dva popoldneva, pa še profesor Šupe je moral ob 19.15 ujeti avtobus za Brežice,« se snemanja svojega prvega videospota spominja dijak tretjega letnika Rok Lukšič in samokritično pripomni, da bi, če bi imeli več časa, morda lahko naredili boljšega.
A šlo je predvsem za projekt, pri katerem naj bi se česa naučili in se obenem še malo pohecali. Prav zato so vsi ustvarjalci presenečeni nad množičnim odzivom, ki ga je požel njihov skupni projekt. A morda ne bo edini. Profesor Šupe ima na zalogi še en komad, v katerem opisuje dogajanje na ocenjevalni konferenci. Morda ga bodo posneli še ta mesec.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.