10. 7. 2008 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Sigur Rós: Með Suð i Eyrum Við Spilum Endalaust
2007, EMI
+ + + +
Nova studijska plošča skupine Sigur Rós je topla, srčna, dostopna, optimistična.
© Arhiv Mladine
Islandija, majhna evropska otoška država na skrajnem severu, obdana z morjem in tik pod Arktiko, že nekaj časa velja za fenomen v glasbenem smislu. Čeprav ima približno toliko prebivalcev kot naše glavno mesto, ji je doslej svetovni javnosti uspelo predstaviti zavidanja vredno število glasbenih izvajalcev, med katerimi še najbolj izstopata »snežna kraljica« Björk in kvartet Sigur Rós. Ja, zares kakovostnih glasbenikov je pri Islandcih, enako kot pri sorodnih Skandinavcih, ekstremno veliko. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, se skriva v čudovitih podobah Islandije, ki smo jih imeli priložnost videti v filmu Heima (Domovina) - dokumentarcu, v katerem so se fantje iz skupine Sigur Rós prikazali v precej domači luči, med turnejo po slabo obljudenih krajih rojstnega otoka. In če odštejemo vse naravne lepote, gejzirje, ledenike, gore - teh je Islandija polna - in se osredotočimo na publiko, med katero se je trlo ljudi vseh starosti, ki so uživali v nastopih, nam kmalu postane jasno, da je evropski sever precej bolj dojemljiv za popularno glasbo, kot bi si mislili. Ne, sploh ni hladen in nedostopen, temveč topel in srčen. Takšna je tudi nova studijska plošča skupine Sigur Rós - topla, srčna, dostopna, optimistična. Sigur Rós se je v štirinajstih letih delovanja precej spreminjal, od dokaj eksperimentalnega prvenca Von (1997), prek orkestralne mojstrovine Ágaetis Byjrun (1999) in enigmatične ( ) (2002) pa vse do Takk ...(2005) mu je uspelo ohraniti izviren glasbeni izraz, temelječ na eteričnih vokalih pevca Jónsija Birgissona in čarovniji zvočnih pokrajin, ki jih je glasbeni tisk pogosto neupravičeno uvrščal v postrock. Með Suð i Eyrum Við Spilum Endalaust je še ena plošča iz opusa skupine Sigur Rós, za katero lahko rečemo, da je različna od prejšnjih. Zakaj? Na njej še zmeraj prevladuje prepoznaven Jónsijev vokal, nežne zvočne pokrajine pa so pospremljene s čudovito orkestracijo in z zanimivimi, a vseeno zreduciranimi elektronskimi posegi. Že lanska kompilacija Hvarf - Heim, na kateri je bila več kot polovica komadov predstavljena v akustični izvedbi, je napovedala precejšnje zmanjšanje elektronskih posegov v glasbi kvarteta, Með Suð ... pa to samo potrjuje. Poleg tega se plošča začne s komadom Gobbledigook, za katerega lahko rečemo, da je pravi poletni komad - izrazito ritmičen, igriv in optimističen. Na albumu prevladujejo nekoliko krajši komadi, kot smo bili doslej vajeni pri skupini Sigur Rós, vseeno pa ji je uspelo vriniti dve izvrstni devetminutni mojstrovini - izstopa Ára Bátur s sodelovanjem velikega simfoničnega orkestra in pevskega zbora. Ja, in še ena novost: doslej so fantje peli v island-ščini ali izmišljenem jeziku, tokrat jim je uspelo napisati in odpeti besedilo v angleščini - gre za zaključno skladbo All Alright. Čeprav bo marsikdo pogrešal energične kitarske zvočne kulise s prejšnjih albumov, je Með Suð ... plošča, s katero se Sigur Rós znova dokaže kot glasbeno zrela skupina, ena izmed večjih mainstreamovskih atrakcij danes, v glasbenem in ustvarjalnem smislu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.