Državna televizija

Bilo je nekaj posebnega. Če oddaje Na zdravje običajno snemajo v studiu, opremljenem v domačijskem slogu, je TVS tokrat okupirala posest na Brdu pri Kranju, na kateri je še dan prej vlada Janeza Janše predsedovala EU. Skrbno sfrizirano travo in bližnji mostiček so obložili s cvetlični aranžmaji in ju napolnili s statisti v narodnih nošah, voditeljico Jasno Kuljaj pa »ob tem svečanem dogodku« namesto v kričeče tone z globokim dekoltejem oblekli v belo obleko s pajčolanom. Medtem ko so pevci prepevali, naj bo domovina zdrava in da so slovenskega naroda sinovi, smo gledalci izvedeli, da je naša domovina varna, da naj bi si jo evrodelegati zapomnili »po urejenosti in čistosti«, da več ko potuješ, bolj ceniš domovino in da je v Bruslju lepo, a vračati se domov je nekaj najlepšega.
In potem, ko je v vetru zaplapolala griva lipicanca in ko sta še bolj močno zaplapolali zastavi Slovenije in EU, smo dočakali vrhunec oddaje: v goste je prišel sam predsednik vlade Janez Janša. Po »šestih najbolj delovnih mesecih v njegovem življenju« je gledalcem povedal, da je bilo »teh šest mesecev vročih kot današnji dan«, da pa je na srečo lahko vsaj na letalskih poletih kaj v miru prebral, medtem ko počitnice še vedno ostajajo »oddaljena želja, ki zbuja skomine«. Slovenci so bili ob tem »ponosni in veseli«, vse je bilo v najlepšem redu in na koncu so se še celo nekateri statisti zavrteli v ritmu Avsenikove Golice. Voditeljica med oddajo seveda ni pozabila omeniti, da si štejejo ustvarjalci oddaje v veliko čast, »da je bila ravno naša oddaja izbrana za tisto oddajo na slovenski televiziji, v kateri bomo zaokrožili slovensko predsedovanje EU«.
Seveda ni bilo prvič, da se je kak slovenski politik na izpostavljeni funkciji pojavil v razvedrilni oddaji. V Popovi oddaji As ti tud not padu sta nedavno nastopila evroposlanec Lojze Peterle in predsednik SD Borut Pahor, pred meseci je v razvedrilni oddaji, tudi takrat v nacionalkini Na zdravje, že nastopil tudi premier Janša. Toda takrat so v redni tedenski oddaji govorili o gorništvu, tokrat pa so v posebni oddaji, ki so jo pripravili v zadnjem hipu, pred ljudsko množico sklenili slovensko predsedovanje EU, ki je bilo predvsem ali pa zgolj politični projekt. Ob neverjetno izpiljeni estetiki in državotvorni ikonografiji se ni bilo mogoče izogniti vprašanju, ali pravzaprav gledamo promocijski DVD predsedovanja EU.

Podreditev nacionalke

Oddaja Na zdravje je sicer le ena od paradnih oddaj, ki jih je nacionalna televizija uvrstila na program po sprejetju novega zakona o RTV Slovenija. Ta je pomenil prvi večji poseg sedanje vlade v slovenski medijski prostor, razlogov, zakaj je bila prva na vrsti prav nacionalka, pa je več. »Gre za medij, ki ima izjemno veliko pokritost in doseže celotno nacionalno ozemlje, obenem pa ima zelo zvesto občinstvo, ki ga spremlja že desetletja. Gre tudi za finančno močno institucijo z velikim številom zaposlenih. Poleg tega je televizija tudi tradicionalno medij, ki se lahko zelo učinkovito uporablja za doseganje vpliva na gledalce, ki medije uporabljajo za oblikovanje svojega mnenja o določenih političnih vprašanjih,« pravi dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za družbene vede. Sicer pa na odločitve gledalcev še zdaleč ne vpliva le informativni program. »Nikakor ne. Gre za celo pahljačo različnih žanrov, s pomočjo katerih je mogoče ljudem povedati, kako naj si razlagajo moralne nauke o družbi in okolje, znotraj katerega živijo.«
Nacionalko je bilo tudi najlažje zavzeti. Spremeniti je bilo treba le zakon o RTV Slovenija in nekaj kadrov ter nato stvari prepustiti same sebi. Drugih, zasebnih medijev ni bilo mogoče podrediti tako preprosto. »Janševa koalicija se je spravila na RTVS zaradi prepričanja, da je to najvplivnejši informativni medij v Sloveniji, in ker ji je vladajoči položaj izjemoma omogočal, da v javnem mediju spremeni zakon in si ustanovo podredi v imenu ljudstva/volivcev,« je prepričan profesor sociologije s Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Jože Vogrinc, ki ocenjuje, da je do tega prišlo tudi zaradi političnega primitivizma in naivnega utopizma, ki temelji na načelu »'mi' smo dobri, in če nas mediji ne marajo, so krivi 'ostanki prejšnjega režima'«.
Nekateri »uravnoteženi« zasebni mediji, recimo Delo, so med tem oblasti že spolzeli iz rok. Kako pa bi dobra dva meseca pred parlamentarnimi volitvami opisali status RTV Slovenija? »Za današnjo RTV Slovenija bi lahko namesto izraza javna televizija uporabili izraz državna televizija, a recimo, da gre za televizijo, v kateri ima politika izjemno velik vpliv,« meni Bašić Hrvatinova.

“Boljši program”

Kakšna je pravzaprav današnja RTV? Oblast je ob RTV-referendumu brez kakšnih resnih argumentov obljubljala nižjo naročnino in boljši program. Zaradi prve obljube ima nacionalka danes velike težave. Ker vlada že nekaj let ni zvišala obveznega RTV-prispevka, tega pa tudi ni uskladila s pobezljano inflacijo, ima RTV na voljo vse manj sredstev. Hkrati pa je vse bolj odvisna od oglasnih prihodkov in gledanosti. Tudi program se je, potem ko je RTV dobila novim časom primernejša nadzorni in programski svet, novega generalnega direktorja ter direktorja radia in televizije, nov statut ter nove odgovorne urednike na radiu in televiziji, spremenil. Spremembe na Radiu Slovenija, če izvzamemo posamične podvige direktorja Vinka Vasleta (recimo sankcioniranje novinarke Nataše Štefe, ki je v eter dejala, da je prvi zadetek ob geslu »janša« na spletnem portalu You Tube »iz pasjega sveta«), niso bile tako vidne. S TVS, ki gledalce nagovarja tako z zvokom kot s sliko, je drugače.
Dnevnoinformativne oddaje TVS so dobile novo podobo, Odmevi tudi nov format, a ni zdržal dolgo in se je kmalu spet močno približal prvotnemu konceptu. Čeprav gre v Odmevih praviloma za soočenje mnenj, aktualni ministri zadnje čase v studiu praviloma nastopajo sami, brez konfrontacije z zoprnimi nasprotniki. Nekatere teme po pričanju televizijcev vse redkeje najdejo pot v informativne oddaje, o drugih se poroča le mimogrede. Prejšnji teden je denimo informativni program TVS kritiki varuhinje človekovih pravic zaradi uporabe čezmerne sile pri aretaciji Boštjana Penka ter neprimernega komentiranja sodniških odločitev ministrov Mateja in Šturma namenil le 27-sekundno vest v poročilih ob 13. in 15. uri. Naslednji dan so v Odmevih pripravili soočenje o stanju pravne države pri nas, v katerem sta dva od treh nastopajočih dodobra skritizirala prav ta odziv varuhinje ...
Medtem so se uveljavila tudi nova, nenapisana pravila obnašanja, ki jih je na lastni koži presenetljivo najbolj občutila dolgoletna novinarka Vida Petrovčič. Presenetljivo zato, ker nikoli ni veljala za novinarko, naklonjeno politični levici. A čeprav v njeni pogodbi o zaposlitvi še vedno piše, da pokriva gospodarske teme, jo, odkar je v prispevku javno okrcala ministra za finance Andreja Bajuka, ki ji je pri dajanju izjave v živo uzurpiral celoten prispevek z drugo temo, videvamo le še v pogovorni oddaji Polnočni klub. Iz informativnega programa je v zgolj nekaj mesecih odšla še cela vrsta novinarjev, kar je bilo najbolj očitno v notranjepolitični redakciji, ki so jo zapustili Tanja Starič, Ilinka Todorovski, Simona Rakuša, Boštjan Lajovic, Alenka Marovt, Katja Šeruga, Staša Lozar ... Dolgoletni sodelavci TVS ne pomnijo, da bi iz njihove hiše kdaj tako na hitro odšlo tako veliko dobrih in izkušenih novinarjev. A nadomestili so jih večinoma mladi, televizijskega novinarstva še nevajeni novinarji. Informativni program danes sloni na njih.
Očitno so se spremenile razvedrilne oddaje. Nekatere so odšle s programa, recimo urbani glasbeni oddaji Aritmija in Frekvenca, pa Rončelova Izza odra, ki jih je nadomestila harmonika, TLP je zamenjal klonirani NLP, za paradne projekte pa je poleg oddaje Na zdravje obveljala še denimo Piramida, ki so jo sprva tržili kot informativno-zabavno oddajo, po incidentu, ki ga je poslanec Jelinčič, znan po svojem negativnem odnosu do Romov, zakuhal nikakor ne naključnemu sotekmovalcu romskega rodu, pa so jo umestili izključno v razvedrilni program.
Jože Vogrinc trenutno programsko sliko na TVS ocenjuje kot slabo, čeprav stvari niso črno-bele. Sam ceni predvsem relativno vitalnost dokumentarnega programa TVS in angažiranost ad hoc odzivov ob elementarnih nesrečah v Sloveniji, a se mu hkrati zdi, da se je »informativni program praktično odpovedal kritičnemu sprotnemu spremljanju svetovnega in evropskega političnega, gospodarskega, znanstvenega, umetniškega dogajanja. Drobci zahtevnejših oddaj s teh področij so marginalizirani, brez dolgoročne programske usmeritve. Novinarji pogosto ne znajo ali si ne upajo poiskati ekspertnih sogovornikov in ne razločijo strokovne ravni razpravljanja od politične«. Še bolj je razočaran nad zabavnimi programi, saj naj bi ti gojili »primitivizem in so bolj nazadnjaški, kakor so bili kadarkoli v zgodovini slovenske televizije«.
Medtem ko se v razvedrilnih oddajah, kot sta Na zdravje in Piramida, pojavljajo politiki, po drugi strani zabavljaštvo vdira v resne programe, nacionalka se spogleduje s komercialnimi konkurentkami, s tem pa se vse bolj diskreditira ideja javnega medija. Res je sicer, da javna RTV ne deluje v nekakšnem medijskem vakuumu in da mora zato do neke mere tudi sama konkurirati ostalim televizijskim programom. A vprašanje je, kako daleč naj gre. »Vprašanje je, ali je res treba program strukturirati tako, da so v 'prime timu' vsebine, ki ciljajo na najširši možni imenovalec po načelu za vse nekaj, za večino nič,« se sprašuje Bašić Hrvatinova.

BB odnesla oddajo

Ena od »prime time« oddaj, na katero je stavilo novo vodstvo TVS, je bila tudi pogovorna informativna oddaja Vroči stol. Vodstvo TVS je njeno vodenje zaupalo novinarju Vladimirju Vodušku, ki je na TVS presedlal s POP TV, da bi pomagal zviševati rejtinge informativnih oddaj na nacionalki. Drugi novinarji so sicer protestirali, da prevzema njihove teme in da za razliko od njih v pogodbi o zaposlitvi nima indeksnega vrednotenja, čeprav dela v javnem mediju, a Vodušek je hitro postal novinar z uvodnim prispevkom v Dnevniku. Kjer se je pojavil premier Janša, tam je bil Vodušek. Kjer je izbruhnila afera, tam je bil Vodušek. A ne samo to. Prvi je bil na kraju druge aretacije Ivana Zidarja. Prvi je poročal o razpadu SNS. Prvi je poročal tudi o aferi Sanader-Janša, ki pa jo je resda v veliki meri sproduciral sam. Vodušek je namreč objavil vsebino pogovora z nekdanjim predsednikom vlade Antonom Ropom, da naj bi se Janša kot šef opozicije pred volitvami dogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu s hrvaškim premierom Sanaderjem, kasneje pa je objavil še posnetek tega pogovora, ki ga je, kot kaže, pridobil z nepooblaščenim snemanjem ... Ko so novinarji informativnega programa TVS s pisno izjavo opozorili na kršenje osnovnih pravil novinarskega dela v javnem servisu, so imeli v mislih tudi ta primer, a vodstva to ni zmotilo. Prav tako vodstva ni motilo, da je Vodušek vsake toliko časa tudi sam pristal v novicah: enkrat zato, ker je njegova soproga v času sedanje vlade postala veleposlanica v Sarajevu, drugič zato, ker so ga opazili v ženinem službenem avtomobilu, tretjič zato, ker so ga med vikendi opazili, kako skrbi za lokal v Primorju ...
Oddaja Vroči stol je bila sprva zastavljena kot zaslišanje enega gosta, ki mu skriti gost postavi nekaj zoprnih vprašanj. No, premier Janša je ob skritem obisku kljub temu izpod stola potegnil šop papirjev z že pripravljenimi odgovori. Z lanskim premikom iz drugega na prvi program TVS pa je postal Vroči stol polemična pogovorna oddaja o aktualnih temah. Oddaja, v kateri ni manjkalo retoričnih obračunov, ki so preraščali v gladiatorske boje, je hitro postala najbolj gledana informativna oddaja na nacionalki. Od januarja do junija si jo je ogledalo povprečno 30 odstotkov vseh gledalcev, ki so v času predvajanja Vročega stola gledali televizijo. Oddaja je bila obenem deležna številnih kritik na račun politične pristranskosti, provociranja gostov in nenavadnih anket, vendar je vodstvo TVS ni nikoli javno problematiziralo. Nasprotno. Voduškovi nadrejeni so bili redno seznanjeni s temami oddaje in njenimi gosti.
In potem je bila konec junija na sporedu oddaja, v kateri naj bi govorili o preganjanju korupcije. Vodušek je v oddajo povabil šest gostov, eno stran naj bi zastopali generalna državna tožilka Barbara Brezigar, direktor kriminalistične policije generalne policijske uprave Aleksander Jevšek in odvetnik Franci Matoz, drugo pa predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, član iste komisije in predavatelj na fakulteti za varnostne vede Bojan Dobovšek ter tožilec Boštjan Penko. Ko je Brezigarjeva deset minut pred oddajo v maski izvedela, da bo med udeleženci razprave tudi Penko, je odvihrala iz RTV-jeve stavbe in k odhodu spodbudila tudi Jevška. Dva dni zatem je medijem posredovala izjavo za javnost, v kateri je protestirala proti Voduškovemu »neetičnemu, neprofesionalnemu in zlorabljajočemu načinu organiziranja oddaje«, od pristojnih na RTV Slovenija pa je pričakovala, da ob takšnem »koruptivnem, zavajajočem in nespoštljivem odnosu voditelja oddaje Vroči stol ukrepali v skladu z načeli profesionalne etike«. Brezigarjeva se tokrat sicer ni prvič razburila nad sestavo gostov v oddaji Vroči stol. Pred časom jo je kot njen sogost zmotil tudi odvetnik Stojan Zdolšek, a ker je voditelj privolil v njeno zahtevo, naj v studio povabi še pravosodnega ministra Lovra Šturma, takrat ni pošiljala protestnih pisem. Brezigarjeva je sicer državna uslužbenka, ki je državljanom dolžna dajati pojasnila - ne glede na to, v kakšni sestavi nastopa.
Kako se je na protest odzvalo vodstvo TVS? Tako, da naslednji ponedeljek oddaje Vroči stol preprosto ni bilo več na sporedu. Odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič, ki je bil obenem v javnosti zelo kritičen do Voduška, je umik oddaje sprva pojasnjeval s poletno shemo TVS, ko prenehajo snemati večino tedenskih oddaj in vrtijo skoraj izključno ponovitve. Na četrtkovi okrogli mizi Združenja novinarjev in publicistov pa je vendarle priznal, da je bila oddaja ukinjena.
Odgovorni na TVS torej ob pritisku državne funkcionarke, ki je leta 2002 s podporo trenutno vladajočih SDS in NSi kandidirala za predsednico države, niso zaščitili svojega paradnega novinarja in voditelja, temveč so nemudoma s sporeda umaknili oddajo, ki bi morala po prvotnih načrtih potekati vse poletje. Vodušek zadnje Geričeve izjave zaradi pogodbenih obveznosti, ki jih ima do TVS, za Mladino ni želel komentirati. Za Reporter pa je po poslednji oddaji Vroči stol povedal, da namerno ni naredil nobene napake, da je bil Gerič obveščen o vseh udeležencih in morebitnih zapletih ter da bi bila morebitna ukinitev oddaje Vroči stol »nož v hrbet vladajoči koaliciji, saj bi šlo za neposreden dokaz vplivanja državnega funkcionarja na vsebino neke oddaje«.

RTV SLO ali BBC

Je torej revolucija prišla tako daleč, da začela jesti lastne otroke? Se je na RTV pred jesenski volitvami začel boj za položaje? Ali pa je ukinitev Vročega stola pravzaprav poskus ohranitve statusa quo? Sociolog dr. Jože Vogrinc pravi, da ravnanje, ki smo mu priča na TVS, ne more postati trajen uspeh in lahko traja le do prvih izgubljenih volitev. Vse kaže, da bomo ob morebitni jesenski zamenjavi oblasti res dobili novi zakon o RTV Slovenija. Pahorjeva SD ga menda že pripravlja po vzoru britanskega BBC-ja, v njem pa predvideva spremenjeno sestavo programskega sveta, pri čemer bi tretjino svetnikov imenovala civilna družba, tretjino predsednik države, preostalo tretjino pa državni zbor. Slednji po sedaj veljavnem zakonu izvoli 21 od 29 članov programskega sveta.
Vprašanje je, ali lahko do »normalizacije« pride zgolj s spremenjenimi predpisi. »Skušnjava je zelo velika. Sama bi v tej točki razlikovala med politiki starega kova in politiki novega kova. Prvi bodo še vedno skušali instrumentalizirali medije, pa čeprav morda v rokavicah, drugi pa se bodo temu odrekli in pustili mediju, da deluje v skladu z merili, ki jih ne postavlja politika. To je zame eno od ključnih vprašanj, na katerem se razlikuje nedemokratična in demokratična politika,« pravi dr. Sandra Bašić Hrvatin in dodaja, da se moramo predvsem spet začeti držati načel, ki opredeljujejo javne RTV-servise. »Ta načela so že ves čas povsem jasna in to, da moramo leta 2008 spet razpravljati o tem, v čem je razlika med javno in državno RTV, je navadno sprenevedanje.«