Afera Patria: Oblast postaja živčna

Janez Janša, člani njegove stranke, vključno s poslovneži, ki naj bi v poslu s Patrio prejeli podkupnine, trdijo, da gre pri aferi Patria za politično motivirano igro slovenske opozicije. Tako je bil značilen prvi odziv državne Slovenske tiskovne agencije (STA) na objavo finske televizije, da naj bi bil med podkupljenimi sam slovenski premier. STA je poskušala dokazati, da je tudi finska televizija klecnila pod vplivom slovenske levice. Ob preverjanju dejstev so avtorja oddaje, finskega novinarja Magnusa Berglunda, sprva vprašali po političnem ozadju. Prvo vest so naslovili takole: »Novinar Berglund: Direktor YLE je bil svetovalec premiera iz vrst finskih socialdemokratov.« Že čez eno uro je sledila druga vest z naslovom: »Jelinčič o finski oddaji: Povezava med SD in finskimi socialdemokrati zelo verjetna.« Direktor finske televizije Mikael Jungner je v pogovoru z nami takšne očitke seveda označil za nesmiselne. Dejal nam je, da je na vrh televizije prišel iz Microsofta in ne iz politike ter da finsko televizijo vodi že štiri leta. Je pa Alenka Paulin, direktorica STA, na vrh agencije nedavno prišla iz Janševega kabineta.
Janša, člani njegove stranke, vključno s poslovneži, tudi trdijo, da je afera Patria nastala v Sloveniji. Ta trditev je podobna prvi, da za afero stoji slovenska opozicija. Vendar po vseh doslej znanih dejstvih afera ni nastala v Sloveniji in tudi na Finskem se ni rodila. Domovinsko pravico ima v Avstriji. To smo še enkrat preverili. Kot so nam pojasnili na avstrijskem državnem tožilstvu, je februarja 2007 avstrijski urad za varstvo ustavnega reda in boj proti terorizmu, ki deluje pod notranjim ministrstvom, naletel na sumljivo transakcijo. Takoj zatem so stopili v stik z zvezno kriminalistično policijo, z oddelkom za preprečevanje pranja denarja. V tistem trenutku naj bi o sumljivi transakciji obvestili finsko sestrsko ustanovo. Avstrijski kriminalisti so po tem navezali stik z državnim tožilstvom, kjer sedaj, kot so nam pojasnili, teče preiskava. Za zdaj imajo tri imena: Wolfganga Riedla, Walterja Wolfa in Reija Niityenena, regionalnega zastopnika Patrie za Slovenijo in Hrvaško, ki je bil v zvezi s poslom večkrat na obisku v Sloveniji. Omenjeni trije so v postopku preiskave zaradi suma podkupovanja (Bestechung) in industrijskega vohunjenja ter državne izdaje. Preiskavo vodijo v »tesnem sodelovanju« s finsko stranjo, s katero so ustanovili skupno preiskovalno komisijo. A takšnega sodelovanja, so nam je pojasnili, s Slovenijo še nimajo. Prošnjo za sodelovanje so v Ljubljano že poslali, vendar odgovora še niso prejeli. Lahko se vprašamo: zakaj ni bilo obratno? Zakaj ni slovenska stran zaprosila Avstrijcev za pomoč pri preiskavi?

Resnica o Patrii

Polurno oddajo z naslovom Resnica o Patrii je finski novinar Berglund začel z opisom srečanja »skupine razburjenih moških« v pisarni sredi Dunaja, januarja 2007. Med njimi naj bi bil Wolfgang Riedl, zastopnik Patrie v Avstriji, slikar Jure Cekuta in poslovnež slovenskega rodu Walter Wolf, v transakcije denarja pa naj bi bil vpleten še Rudolf Leban, poslovnež iz Ljubljane. Novinar predpostavlja, da so bili gostje iz Slovenije živčni. »Kje je denar, ki ga je Patria obljubila?« »So nas ukanili?« naj bi se spraševali. Obrambno ministrstvo je namreč Patrijina vozila na javnem razpisu izbralo že decembra 2006, januar 2007 pa naj bi bil čas za nagrade: Patria bi morala tedaj izpolniti obljubo.
To naj bi se zgodilo februarja 2007. Celoten znesek za podkupnine od 278 milijonov evrov težkega posla naj bi znašal 7,5 odstotka ali vrtoglavih 21 milijonov evrov. Po navedbah finske televizije naj bi Patria Riedlu (Handelsgesellschaft m.b.H. Riedl) nakazala 14 milijonov evrov, Juretu Cekuti 2,8 milijona (1 odstotek), Leban naj bi del denarja prejel že pred februarjem 2007, skupaj 5 milijonov. Walter Wolf naj bi po tem načrtu od Riedla prejel 8,3 milijona, a se zaplete, ko Riedl 2,8 milijona evrov prenakaže Wolfu. Slednji poskuša denar nakazati na račune v Liechtensteinu, na Daljnem vzhodu in v Avstraliji, vendar ga banka v tem trenutku ustavi in ga prijavi avstrijski enoti za preiskovanje pranja denarja. Wolfu naj bi pred tem uspelo dvigniti »zgolj« 300 tisoč evrov v bankovcih, pravi v oddaji novinar Berglund.
Rudolf Leban priznava, da je dobil denar, vendar o znesku ne želi govoriti. Priznava, da ima s Patrio, za katero naj bi iskal protidobave, sklenjeni dve pogodbi. Cekuta, ki je nakazilo kasneje zanikal, je v oddaji dejal, da bi denar lahko dobil »za slike, nič drugega«. In potem je tukaj še Wolf, ki trdi, da si nekdo napačno interpretira transakcijo med njim in Riedlom. »On je na moj račun poslal prevelik znesek, ki nima nobene zveze s Patrio. In presežek je moje podjetje vrnilo. Preostali denar je bil Riedlov delež pri nekih poslih, ki, kot sem poudaril, nima nobene zveze s slovenskimi oklepniki,« je pojasnil v intervjuju za Delo. Ali naj verjamemo, da je pri nakazilu na Wolfov račun šlo za napako? In da je Leban od Patrie plačan za svetovanje pri protidobavah, ima pa že tudi določene ideje, kakšne protidobave bi to lahko bile? Za povrh vsega po novem tudi odstavljeni nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi ne zanika transakcij, ampak trdi, da Patra pri svojih poslih upošteva lokalne prakse.

Janez Janša

Ali smo prišli do trenutka, ko bo treba pogodbo o nakupu patrij razveljaviti? V sporazumu, ki nosi podpis obrambnega ministra Karla Erjavca, je na koncu zapisano, da se izvajalec pri poslu s Slovenijo zavezuje, »da ne bo dal ali obljubil kakršnegakoli darila ali plačila v denarju ali kakem drugem dragocenem predmetu posredno ali neposredno kateremukoli funkcionarju, uslužbencu ali zaposlenemu v katerem od državnih organov, politični stranki ali kandidatu politične stranke«. In sicer »z namenom podkupovanja«. Poleg tega ne sme napeljevati kakega funkcionarja, uslužbenca ali drugega zaposlenega, stranko ali kandidata k zlorabi položaja ali k vplivanju na katerikoli zakon, odločitev naročnika ali drugega pristojnega organa zato, da bi s tem »pridobil, obdržal ali usmeril posle« k sebi ali svojim povezanim podjetjem. V teh primerih je pogodba nična.
Tudi če so bili vsi omenjeni plačani ali podkupljeni, to še ni dovolj za razveljavitev sporazuma, saj po besedilu protikorupcijske klavzule Wolf, Riedl, Cekuta in Leban niso funkcionarji, javni uslužbenci ali kandidati politične stranke. Denarni tok do njih pravzaprav še ne dokazuje ničesar. Zato pa je v že znani finski oddaji toliko pomembnejša trditev, da naj bi denar prejeli tudi politična stranka SDS, polkovnik Dragan Bavčar, javni uslužbenec, ki je sodeloval pri izbiri Patrie, in sam predsednik vlade Janez Janša. Slednja sta zaradi tega napovedala tožbo.
Vloge med Wolfom, Cekuto in Riedlom naj bi bile jasno razdeljene. Riedl naj bi se dogovarjal s Patrio, Wolf naj bi bil odgovoren za slovenske politike, Cekuta za javne uslužbence na ministrstvu za obrambo. Podkupnine naj bi koordiniral član vodstva Patrie Heikki Hulkkonen, ki ga je finska policija kot prvega aretirala 13. maja letos in je še vedno v priporu. Cekuta naj bi denar dostavil do polkovnika Dragana Bavčarja, ki je vodil pogajalsko skupino na obrambnem ministrstvu. Poleg tega pa naj bi bila v Patrijinih notranjih dokumentih omenjena še oseba s psevdonimom »J«. Slednji je eden izmed tistih, ki je moral dobiti podkupnino, če je Patria želela prodati osemkolesnike. »Govori se, da ''J'' potrebuje denar za pokojnino,« pravi finski novinar. Njemu in stranki SDS naj bi denar dostavil Wolf.
Novinar Berglund je v oddaji dejal, da se v dokumentih, ki so jih neuradno prejeli, na več mestih kot prejemnika podkupnine pojavljata črka »J« in njegova stranka SDS. »A ta ''J'' je Janez Janša, predsednik slovenske vlade. V prvi polovici leta 2008 je bil predsedujoči Evropskega sveta Evropske unije. Tudi stranka predsednika vlade SDS je bila prejemnica denarja v Patrijinem poslu. Drugače rečeno - finsko podjetje v državni lasti Patria je podkupilo predsednika slovenske vlade,« je oddajo končal Berglund, ki je pozneje za več slovenskih medijev zatrdil, da je v dokumentih, s katerimi razpolaga, jasno vidno, da stoji črka »J« za Janeza Janšo in da so o tem popolnoma prepričani.
Finci dokumentov v oddaji niso predstavili, saj naj ne bi želeli razkriti virov. Corpus delicti - materialnega dokaza, ki bi nedvomno dokazoval trditve o vpletenosti predsednika vlade v nečedne posle, za zdaj ni. Toda odgovorni urednik aktualnopolitičnega programa, Jyrki Richt, nam je v telefonskem pogovoru dejal, da objave virov ne izključuje. »V tem trenutku dokumentov ne bomo objavili. Bomo pa videli, kaj bo prinesla prihodnost,« nam je povedal in ponovno zatrdil, da tudi sam stoji za objavljenimi trditvami. Na televiziji sicer pričakujejo, da bo primer prišel pred finsko sodišče, kjer bodo vsi dokazi dostopni javnosti. Predvidoma naj bi se to zgodilo v začetku prihodnjega leta.
Janez Janša je seveda vse obtožbe, ki so jih objavili v oddaji, zanikal. Na tiskovni konferenci pa je tudi podvomil, da je novinar želel narediti korektno oddajo, saj so v njegovem kabinetu šele nekaj ur pred oddajo dobili vprašanje, kako komentirajo temo oddaje in dokumente, ki naj bi jih objavili v njej. »Kako naj komentiramo dokumente, ki bodo objavljeni šele zvečer?« je dejal Janša. Toda na Finskem trdijo drugače. Pravijo, da so premiera zaprosili za intervju, »vendar nas je zavrnil z obrazložitvijo, da je preiskava še v teku

«.

SDS

Težko je sicer verjeti, da je finska Patria podkupnino nakazala Janši. Janša je nenehno na očeh javnosti, in tudi če bi prejel večjo vsoto denarja, si z njo ne bi mogel veliko početi, saj bi javnost hitro opazila njegovo, denimo, nerazumljivo bogatenje. Drugače pa je, če bi denar prejela njegova stranka SDS ali podporniki. Denimo Dušan Lajovic, ustanovitelj strankarskega časopisa SDS, ki živi v Avstraliji, v deželi, kamor naj bi Walter Wolf, domnevno pristojen za podkupovanje politikov, želel nakazati milijone. Konec koncev se tudi ob tej predvolilni tekmi lahko sprašujemo, od kod izvira denar za izdajo brezplačnikov v vrtoglavih nakladah, ki so kopija najnovejših misli ideoloških voditeljev SDS in katerih stroški se ne štejejo med stroške volilne kampanje, saj naj bi šlo domnevno za nove, neodvisne medije.
Takšni očitki o podkupninah, ki naj bi jih prejele politične stranke, tudi v Evropi niso tako redke. Po podatkih OECD, kamor se Slovenija želi včlaniti, je trenutno odprtih približno 150 mednarodnih preiskav zaradi podkupovanja tujih javnih uslužbencev. Takšna korupcija naj bi se v Evropi drastično povečala z vstopom novih vzhodnoevropskih držav s šibkimi demokratičnimi ustanovami, trdijo v OECD. Pomembna pa je še ena ugotovitev: »Le redkokdaj takšne preiskave pridejo do sodnega sklepa.« V primeru Patria so finski preiskovalci odvisni od kooperativnosti slovenskih.
Kaj sploh počnejo slovenske ustanove? Vemo, da je finska policija preiskala Patrio. Zasegli so toliko dokumentacije, da je do danes niso pregledali niti polovico, nam je zatrdil glavni finski inšpektor Kaj Björkvist. Poleti so zaslišali več kot dvanajst uslužbencev, dva so zaprli za dlje časa. Z njimi »tesno« sodelujejo Avstrijci, ki so že bili pri Riedlu. Medtem ko je iz Avstrije in Finske o preiskavi mogoče dobiti informacije, so slovenske institucije zavite v molk. »V zadevi Patria poteka kriminalistična preiskava. Med slovensko in finsko policijo poteka dobro mednarodno policijsko sodelovanje z ustreznimi aktivnostmi. Zaradi operativnega interesa vam več podatkov ne moremo posredovati,« odgovarjajo z notranjega ministrstva. Preberimo še odgovor urada za preprečevanje pranja denarja; finska televizija je namreč objavila očitek, da je bila slovenska stran o sporni transakciji obveščena že v začetku leta 2007. Takole odgovarjajo: »Urad ne sme razkriti podatkov o zadevah, ki jih obravnava. Dejstva o ukrepih urada so namreč označena z ustrezno stopnjo tajnosti v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke. Posledično Urad RS za preprečevanje pranja denarja tudi ne daje mnenj ali zavzema stališč do konkretnih zadev.«
Ta teden se je slovenska policija končno aktivirala. Začela so se prva zaslišanja. A kakšna? Ne tista v zvezi z nakupom patrij in ki naj bi jih domnevno zahtevala finska stran. Ampak zaslišanja kritikov posla. Vseh tistih, ki so nastopili v finski televizijski oddaji.