Težko leto

Razmere so izredno negotove, je v sredo ob predstavitvi vmesne gospodarske napovedi za EU in evroobmočje poudaril evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia. Potem je razkril, za koliko je evropska komisija letos že drugič zvišala napoved za inflacijo in za koliko je znižala napoved za gospodarsko rast. Novembra bo komisija objavila redno jesensko gospodarsko napoved, a po komisarjevih besedah ga ni analitika, ki bi lahko predvidel, kakšna bo, ali se bodo razmere še poslabšale ali lahko pričakujemo začetek okrevanja. Almunia je v torek, dan prej, preden je razkril novo gospodarsko napoved, govoril v Frankfurtu. Udeležencem konference je dejal, da je leto 2008 težko leto.
Naša gospodarstva se morajo spoprijemati z več globalnimi šoki. Finančna kriza traja dalj, kot smo pričakovali, in le malo je znakov, da gre na bolje. Cene osnovnih dobrin, zlasti energentov in hrane, so v zadnjih mesecih dosegle rekordne vrednosti, zaradi tega se je povečala inflacija in povečali so se pritiski na gospodarsko rast. Čeprav se je inflacija umirila in se je zaradi padanja cen nafte pritisk na cene zmanjšal, ne gre podcenjevati tveganja posrednih vplivov, je opozarjal. Komisar ni skrival, da je zelo zaskrbljen.
Evropska komisija zdaj predvideva, da bo inflacija letos v EU dosegla 3,8 odstotka, ne 3,6 odstotka, kot je bila prepričana aprila. Napoved za evroobmočje je zvišala s 3,1 na 3,6 odstotka, ob tem je Almunia izrazil upanje, da do konca leta ne bo več dosegla 4 odstotkov, kolikor je znašala julija. Podatek za avgust je 3,8 odstotka. Občutno so analitiki v evropski komisiji v vmesni napovedi znižali napoved za letošnjo gospodarsko rast. V vseh 27 članicah EU bo dosegla le 1,4 odstotka in ne 2 odstotka, kakor so predvidevali še spomladi, v evroobmočju so predvidevanja znižali z 1,7 na 1,3 odstotka. V vmesni napovedi evropska komisija objavi zgolj ocene za sedem največjih gospodarstev v EU - Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Italijo, Nizozemsko in Poljsko -, ki sestavljajo 80 odstotkov gospodarstva EU. Napovedi za Slovenijo torej tokrat ni objavila, nanjo bo treba počakati do novembra.
Trichet svari pred zviševanjem plač
Podobna opozorila kot od komisarja Almunie je bilo v sredo slišati od predsednika Evropske centralne banke (ECB) Jean-Clauda Tricheta. Tudi on ne vidi nikakršnih razlogov za optimizem in predvsem opozarja, da je treba poskrbeti, da ne bi še prilivali olja na ogenj. Da bo inflacija še nekaj časa visoka, je povedal poslancem evropskega parlamenta. Politika, gospodarstvo in družba morajo ravnati odgovorno, ko gre za inflacijo, je že nekaj dni prej v Frankfurtu, potem ko je ECB znižala napoved za gospodarsko rast in zvišala napoved za inflacijo, dejal Trichet. Posvaril je predvsem sindikate, da z zahtevami po uskladitvi plač s podražitvami lahko dodatno podkurijo inflacijo. Podjetja bi višje stroške za plače prenesla v cene izdelkov in storitev, torej na končnega porabnika, zaradi tega s takšnim dvigom plač zaposlenim ne bi pomagali, ampak bi povzročili inflacijsko spiralo oziroma dvigovanje cen in plač na podlagi inflacijskih pričakovanj.
Letošnja inflacija bo v evroobmočju 3,5 odstotka in ne 3,4 odstotka, piše v novi napovedi ECB. Manj kot 2 odstotka bo znašala šele leta 2010, pravi predsednik Jean-Claude Trichet. Šele takrat državljani članic evroobmočja spet lahko pričakujejo stabilne cene, pojasnjuje. Tudi napoved za prihodnje leto je ECB popravila. Letna stopnja inflacije bo takrat po sedanjih predvidevanjih 2,6 odstotka in ne 2,4 odstotka, kot je napovedala v junijski napovedi. Trichet je pojasnil, da bo inflacija v evroobmočju letos in prihodnje leto višja, kot je ECB predvidevala do zdaj, predvsem zaradi dviga cen energentov, manj tudi zaradi podražitev hrane in storitev.
Tretji mož, ki je ta teden - enako kot Trichet v evropskem parlamentu - kritično ovrednotil gospodarske razmere v EU ter svaril pred inflacijo in upadanjem gospodarske rasti, je predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker. Ker je predsednik vlade in finančni minister Luksemburga, se je obrnil predvsem na vlade držav članic in jih pozval k ukrepanju v okviru možnosti, ki jim jih zagotavlja stanje javnih financ oziroma proračuna. Kdor si je v proračunu v dobrih časih zagotovil rezervo, jo zdaj lahko uporabi, je Almunijevo, Trichetovo in Junckerjevo skupno sporočilo, pa tudi, da na vidiku še ni nikakršnih znakov, da bi se sedanja usmeritev obrnila na bolje. Vsi trije so po funkciji v svojih napovedih zelo previdni, skrb pokažejo, ko so razmere že zelo resne.

Janše ne skrbi

Njihove besede so bile v sredo neprimerno bolj pesimistične od besed predsednika slovenske vlade Janeza Janše, ki se je na gradu Bogenšperk hvalil, da gospodarska rast v Sloveniji ostaja visoka in da ni nikakršnih znakov ohlajanja gospodarstva. Po njegovih besedah je bila rast tudi v drugem četrtletju »krepko čez 5 odstotkov«, brezposelnost je v zadnjem mesecu prav tako še upadla. Janša je prepričan, da so tako ustvarjeni solidni temelji, na katerih lahko »nadaljujemo to rast«. Predsednik vlade se je oprl na podatke statističnega urada, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v drugem četrtletju letos na letni ravni 5,5-odstotna.
Podobno optimističen kot Janša, a glede inflacije, je tudi direktor vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. »Če se bodo nadaljevala sedanja gibanja cen nafte, lahko pričakujemo, da bodo tudi inflacijski pritiski v celotnem evrskem območju in Sloveniji popustili, inflacija pa bi se lahko še naprej zniževala,« je po objavi podatkov o avgustovski inflaciji Vasle dejal za Finance. Prepričan je, da se vračamo v stare tirnice. Razlika med povprečno stopnjo letne inflacije v evroobmočju in Sloveniji se je po njegovih besedah zadnje mesece zmanjšala, to pa dokazuje, da so visoko inflacijo v Sloveniji povzročili pretežno dejavniki na svetovnem trgu.

Analitiki hladni

Zmanjšanje gospodarske rasti v Sloveniji je prav v sredo v publikaciji Gospodarska gibanja napovedal Ekonomski inštitut Pravne fakultete. Njegovi analitiki navajajo, da je gospodarski optimizem po začetku obdobja upadanja naročil nekaj časa nihal, sredi tega leta pa se je začel v EU in tudi v naših predelovalnih dejavnostih zmanjševati. Zaradi tega se bodo sčasoma zmanjšale naložbe in se bo dodatno upočasnila gospodarska rast. Zaostrene razmere na trgu se kažejo tudi v visoki ravni zalog neprodanega blaga. Tega je bilo junija v celotni slovenski industriji 7 odstotkov več kot pred letom dni, v predelovalnih dejavnostih pa 8 odstotkov več.
Se pa analitiki Ekonomskega inštituta Pravne fakultete strinjajo z Vasletom glede inflacije. Ugotavljajo, da je avgust poleg velikega znižanja cen zaradi cen goriv in sezone prinesel tudi trajnejšo umiritev dinamike cen. Toda hkrati opozarjajo, da je dolgoročnejše znižanje rasti cen omejeno le na cene blaga, ne pa tudi na cene storitev. To pomeni, da se umirja »del cenovnega zagona, kar je posledica zunanjega in ne domačega dogajanja«. Tudi v evroobmočju se je rast cen avgusta precej umirila, vendar manj kot v Sloveniji, še ugotavljajo na inštitutu. Razlika med inflacijo v Sloveniji in inflacijo v območju evra se tako zmanjšuje.
Analitiki evropske komisije v vmesni napovedi za inflacijo ugotavljajo, da je v prvi polovici letošnjega leta naglo rasla in v evroobmočju dosegla 3,5 odstotka, to pa je za 0,2 odstotne točke več, kot so predvideli v svoji spomladanski gospodarski napovedi. V celotni EU je v istem času dosegla 3,7 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več od ocene v spomladanski napovedi. Najvišjo raven je dosegla julija (4 odstotke v evroobmočju), in čeprav se je avgusta znižala na 3,8 odstotka, je še zmeraj skoraj enkrat višja od 2 odstotkov - to je raven, ki po mnenju ECB še zagotavlja stabilnost cen.
V evropski komisiji so izračunali, koliko so k dvigu cen prispevale cene nafte in hrane. Ugotovili so, da se je prispevek cen nafte v energetskem delu inflacije od julija lani do julija letos povečal z 0,1 na 1,7 odstotne točke, prispevek nepredelane hrane v delu inflacije, ki odpade na hrano, pa je v istem obdobju nabreknil z 0,4 na 1,2 odstotne točke. Brez upoštevanja cen energentov in nepredelane hrane se je inflacija od druge polovice leta 2007, ko je znašala 2,1 odstotka, povečala le na 2,5 odstotka, kolikor je znašala v prvem polletju letos. Samo brez cen energije se je inflacija v istem obdobju povečala le z 2,2 na 2,6 odstotka, brez vseh cen energentov in hrane pa se je celo zmanjšala z 1,9 na 1,8 odstotka, so izračunali v evropski komisiji.
V vmesni napovedi je komisija dvignila oceno za letošnjo inflacijo predvsem zaradi inflacije, višje od pričakovane, v drugem četrtletju in zaradi napovedi zapoznelih posledic velikih dvigov cen nafte in hrane lani jeseni. V tretjem četrtletju letos komisija v EU zdaj pričakuje inflacijo 4,2 odstotka, v evroobmočju pa 3,9 odstotka, v zadnjem četrtletju pa naj bi se inflacija nekoliko znižala.

Nafta ne bo cenejša

Komisija meni, da bo povprečna cena nafte kljub zadnjim pocenitvam ostala visoka. Sod nafte zdaj v dolarjih stane vsaj petkrat več kot pred petimi leti, v evrih je vsaj trikrat dražji. Občutnega in dolgoročnega znižanja cen nafte v evropski komisiji ne pričakujejo, ker povpraševanje, zlasti v hitro rastočih gospodarstvih, kljub visokim cenam še zmeraj raste, hkrati pa imajo države proizvajalke težave pri povečevanju količin načrpane nafte. V zadnjih dneh cene nafte padajo zaradi slabših napovedi za globalno gospodarsko rast, delno pa je k temu pripomogla tudi zadovoljitev povpraševanja iz držav proizvajalk, piše v vmesni napovedi. Cena za sod se je znižala s 146 dolarjev 4. julija na 110 dolarjev v začetku septembra, toda razmere na trgih ostajajo negotove. Evropska komisija meni, da bo letos povprečna cena za sod nafte več kot 114 dolarjev, to pa je 13 odstotkov več, kot je napovedala spomladi.
Čeprav se je gospodarstvo v EU dobro postavilo po robu vsem šokom, zadnji podatki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in ECB kažejo, da se rast umirja, pravi komisar Almunia. Zaupanje upada, slabo gospodarsko okolje pa bi lahko negativno vplivalo na finančni sektor in to bi sedanje težave samo podaljšalo. Trg dela je doslej dobro deloval, a razmere bi se utegnile spremeniti, svari komisar. Zaradi teh izzivov je nujno ukrepanje na štirih področjih, to je v monetarni in fiskalni politiki, na finančnih trgih, pri strukturnih reformah in na mednarodni ravni. To je komisarjevo glavno sporočilo finančnim ministrom držav članic in guvernerjem centralnih bank, ki se pravkar sestajajo na neformalnem zasedanju v Nici. To sporočilo seveda velja tudi za oblasti v Sloveniji.