»V ozračju bi si morali želeti čim več ogljikovega dioksida.«

Velika predavalnica Instituta Jožef Stefan je bila polna kot že dolgo ne. »Končno nekdo, ki bo zadevo predstavil iz drugega zornega kota,« je bilo slišati enega od obiskovalcev, čakajočih na predavanje. V goste je prišel profesor dr. Siegfried Frederick Singer, ameriški atmosferski fizik avstrijskega rodu, zaposlen na univerzi Virginia Science. Singer velja za enega najbolj znanih nasprotnikov teorije o človeškem izvoru globalnega segrevanja. V Ljubljano je prišel predstavit poročilo z naslovom »Narava, ne človeška aktivnost, določa obnašanje podnebja«, katerega urednik je in ki ga je spomladi skupaj s skupino znanstvenikov iz več držav izdal pri Inštitutu Heartland. V poročilu večinoma uporabljajo podatke iz poročil Medvladnega odbora za klimatske spremembe pri Združenih narodih (IPCC), ki pa jih interpretirajo drugače od svojih kolegov in ugotavljajo, da razlaga IPCC-ja ne drži. Opozarjajo na nezanesljivo korelacijo med naraščanjem koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju in naraščanjem temperature. Še posebej to velja za obdobje med letoma 1945 in 1970, ko se je, tudi po podatkih IPCC-ja, ozračje nekaj časa celo ohlajalo, in to kljub temu, da se je po 2. svetovni vojni zgodil gospodarski razcvet in da je koncentracija ogljikovega dioksida neprestano naraščala. Opozarjajo, da ogljikov dioksid predstavlja le približno 5 odstotkov vseh toplogrednih plinov. Za spremembe zemeljske temperature imajo drugačno razlago. Ta naj bi bila odvisna od Sončeve aktivnosti, ki posledično določa tudi količino Sončevega obsevanja Zemlje. Mehanizma še ne znajo z gotovostjo pojasniti, trenutna teorija pa gre takole: ob povečani Sončevi aktivnosti se poveča njegovo elektromagnetno sevanje, ki posledično do Zemlje spusti manj kozmičnih žarkov. Kozmični žarki naj bi, ko trčijo ob vodno paro v ozračju, ustvarjali oblake. Več kozmičnih žarkov, ki dosežejo Zemljino atmosfero, pomeni več oblakov in posledično manj Sončevega obsevanja. S prof. Singerjem smo se pogovarjali po njegovem predavanju.

Vas zmerjajo s heretikom?

> To ne. Pravijo pa nam skeptiki, pravijo nam zanikovalci, v Nemčiji nas obkladajo tudi z lažnivci.

Kaj pa bi sami rekli, da ste?

> Menim, da smo realisti. Sklicujemo se na dejanske podatke, meritve in ne verjamemo v klimatske modele. Modeli so dobri samo toliko, kolikor so dobra predvidevanja, ki so v modele vnesena. O modelih nekaj vem. Tudi samo sam jih včasih ustvarjal. So dobre vaje, so zanimivi, nikakor pa jih ne bi smeli jemati resno.

Kaj je vas dokončno prepričalo o zmotnosti IPCC-ja?

> Teorija o antropogenem izvoru globalnega segrevanja po mojem mnenju sama po sebi ni povsem neverjetna. Koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju se dejansko povečuje. In ogljikov dioksid je toplogredni plin. Torej je povsem možno, da sprememba sestave atmosfere povzroča določene spremembe in zato je to teorijo treba resno raziskati. Ko pa to storite, ugotovite, da učinka na ozračje ni zaznati. Dolgo časa sem tudi sam verjel v antropogeni izvor podnebnih sprememb. Potem pa smo začeli pregledovati dejanske podatke in tega segrevanja ni bilo opaziti. Podatki satelitov med letoma 1979 in 1997 niso pokazali nikakršnega segrevanja. In postal sem sumničav. Potem se je leta 1998 ozračje nenadoma segrelo, vendar pa se od takrat vnovič ohlaja.

Če bi morali IPCC-ju v eni točki dokazati, da se motijo, katero bi izbrali?

> Imel sem debato z zelo sposobnim znanstvenikom, članom IPCC-ja. On vztraja, da lahko z upoštevanjem človeških in naravnih dejavnikov natančno rekonstruirajo temperaturno dogajanje v 20. stoletju. Z naravnimi dejavniki razlagajo znižanja, s človeškimi pa zvišanja temperatur, ki so se pojavljala v tem obdobju. Pa sem ga vprašal, katere modele pri tem uporablja in kakšne predispozicije je vanje vnesel. In izkazalo se je, da je uporabil model, katerega rezultati so se najbolj ujemali z meritvami. Torej, šlo je za vajo v skladanju krivulj in grafov, kar je popolnoma brez znanstvenega pomena. Najbolj smiselno je pogledati podatke o temperaturnih spremembah na posameznih zemljepisnih širinah in podatke o spreminjanju temperature na različnih višinah atmosfere. Dejanski podatki se močno razlikujejo od vseh modelov. Vsi modeli predvidevajo močno segrevanje v območju ekvatorja, ki naj bi se z višino le povečevalo in maksimum doseglo na višini 10 kilometrov. Dejanske meritve temu ne sledijo, pravzaprav sploh ne kažejo na kak posebno opazen trend segrevanja, ki pa se z višino celo zmanjšuje. Iz tega sledi naš argument, da je človeški vpliv sicer res prisoten, vendar je zanemarljiv.

Trdite, da je Sonce tisto, ki odločilno vpliva na naše ozračje. Lahko razložite?

> Ko se enkrat odločimo, da podnebne spremembe določa narava, se moramo vprašati, kako ji to uspeva. To je povsem odvisno od časovnega razpona. Velike ledene dobe v zadnjem milijonu let nimajo z učinkom Sonca nič. Povzročile so jih spremembe v Zemljini orbiti. Če pa želimo razložiti spremembe v razponu nekaj desetletij, pa je najbolj verjetno, da gredo spremembe na račun Sončeve aktivnosti. To je najbolje vidno v ujemanju med koncentracijo dveh izotopov, ogljika 14 in kisika 18, skozi čas. Prvi je kazalec intenzivnosti Sončeve aktivnosti, koncentracija drugega je odvisna od sprememb temperature. Ker vemo, da temperatura na Zemlji ne more vplivati na Sončevo aktivnost, je lahko odnos le obraten.

IPCC sestavljajo številni ugledni znanstveniki. Zakaj bi po vašem mnenju vsi narobe interpretirali podatke?

> IPCC je telo Združenih narodov. Je kreatura Združenih narodov. In zato podpira Mednarodni podnebni sporazum (angl. International climate treaty). Ta sporazum predvideva, da je globalno segrevanje posledica človekove dejavnosti in govori o prizadevanjih za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Torej ima IPCC predsodek, da mora dokazati domneve, zapisane v sporazumu.

Zakaj bi si kdo prizadeval to dokazati? S kakšnim ciljem?

> Združeni narodi bi radi rešili svet, vsem dokazali, kako pomembni so. Radi bi odrejali dovoljeno porabo energije, radi bi odmerjali dovoljeno raven izpustov iz avtomobilov itn. Radi nadzorujejo stvari. Naravna tendenca vsake birokracije je, da raste, da pridobiva vedno več denarja in da pridobiva nadzor.

In vi menite, da je v ozadju želja po vzpostavitvi svetovne vlade ...

> Pri nekaterih ljudeh. Na neki način to svetovno vlado z Združenimi narodi že imamo, le da za zdaj temelji bolj na prostovoljni ravni. Če pa bi ZN dobili nadzor nad izpusti ogljikovega dioksida v ozračje, bi »svetovna vlada« pridobila mnogo pomembnejšo vlogo od zdajšnje.

Ali ne bi mogli reči, da s prizadevanji za zmanjševanje onesnaževanja ozračja delamo pravo stvar, pa četudi zaradi napačnih razlogov?

> Vaše vprašanje namiguje, da je ogljikov dioksid onesnaževalec ozračja. Vendar je daleč od tega. Ogljikov dioksid je naravno gnojilo za rastline. V ozračju bi si morali želeti čim več ogljikovega dioksida. Kitajski bi se morali zahvaliti, da ga v tako velikih količinah izpušča v ozračje, ker to pomaga kmetijstvu po vsem svetu.

Dobro, kaj pa druge, do okolja prijaznejše prakse, ki se uveljavljajo vzporedno z zmanjševanjem izpustov ogljikovega dioksida? Ni vsaj to pozitiven stranski učinek?

> To je res. Če pogledate na primer termoelektrarne na premog. Te v ozračje izpuščajo največ ogljikovega dioksida. Premog je najbolj umazano gorivo, ki pri gorenju v ozračje izpušča tudi druge, okolju dejansko nevarne snovi. Prizadevanje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov nam je pomagalo pri zmanjševanju izpustov drugih do okolja neprijaznih snovi, kot so žveplo, dušik in živo srebro.

Ste eden od znanstvenikov, ki nastopajo v dokumentarcu »The Great global warming swindle«, kontroverznem izdelku, na račun katerega je zaradi domnevne zavajajoče vsebine letelo mnogo kritik.

> Po mojem mnenju nikakor ni zavajajoč. Menim, da je zelo realen. Stojim za vsem, kar je bilo v njem povedanega, in to lahko podprem z dokazi.

Pa vendar je britanska televizija Channel 4, ki je dokumentarec prva predvajala, nekatere pritožbe upoštevala in film v nekaterih segmentih spremenila.

> Ne vem, kaj so spremenili, ker nisem urednik. Vem, da se je med drugimi pritožil eden od nastopajočih v dokumentarcu, oceanograf Carl Wunsch. A se ni pritožil, da so ga narobe citirali, motil ga je kontekst, v katerem je bila njegova izjava predstavljena. Menim, da ga je bilo sram. Vse, kar je povedal v filmu, je res. On je skeptik, prav tako kot jaz, vendar pa očitno noče, da bi ga drugi dojemali kot skeptika. Skrbi ga njegov ugled.

Klimatske skeptike velikokrat povezujejo z naftnimi lobiji.

> Sam osebno z naftnimi družbami nisem povezan, je pa res, da nekateri moji kolegi delajo v organizacijah z velikimi proračuni, ki del denarja dobijo tudi od njih, vendar v tem ne vidim nič spornega. V primeru naše raziskovalne skupine ni tako. Imam zelo omejen proračun, večino dela opravljamo prostovoljno.

Vaše poročilo je objavil Heartland institute, ki prejema zajetna sredstva od družbe Exxon Mobil, v upravnem odboru pa sedi eden od vodstvenih delavcev korporacije General motors.

> O tem ne vem nič, ker jih nisem vprašal. In me sploh ne zanima. Vesel sem, da so nam omogočili objavo. Mi nismo dobili nobenega denarja.

Kakšno vlogo pri podpiranju antropogenega izvora podnebnih sprememb po vašem mnenju igra t. i. jedrski lobi?

> Po mojem mnenju so zgolj izkoristili priložnost za promoviranje jedrskih elektrarn, ker pač te v ozračje ne izpuščajo toplogrednih plinov. Menim, da je tako početje kratkovidno.

Znani ste tudi po trditvi, da pasivno kajenje ne povzroča raka?

> Prosili so me, naj kritično ocenim poročilo o škodljivosti pasivnega kajenja, v katerem je bilo zapisano, da med rakom na pljučih in pasivnim kajenjem ni jasne povezave. Poročilo sem pregledal in ga ocenil kot primernega. Strinjal sem se, da povezave ni mogoče dokazati. Nikakor ne trdim, da je kajenje ali pasivno kajenje zdravo. Vendar pa sklepi o škodljivosti pasivnega kajenja temeljijo na napačni uporabi statističnih podatkov.

Ali je po vašem mnenju sploh mogoče ustaviti plaz, ki ga je sprožil strah pred antropogenimi podnebnimi spremembami?

> Z našim delom bomo ljudi težko prepričali. Ljudje bodo mnenje spremenili šele, ko bodo ugotovili, da se ozračje dejansko ohlaja. Ohlaja se že zadnjih deset let. Če se bo trend nadaljeval še deset let oziroma če se v tem času ozračje ne bo segrevalo, potem bo morda javnost začela dvomiti. Zelo pomembno bi bilo zmanjšati gospodarsko škodo, ki bo med tem nastala.

Kakšna je vaša srednjeročna napoved podnebnih sprememb?

> Ne dajem napovedi, ker ne znam napovedati, kako se bo obnašalo Sonce.