2. 10. 2008 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Melodrom: Variacije
2008, Nika
Melodrom utrjuje zasluženo pozicijo med najbolj čislanimi domačimi zasedbami.
© Matej Leskovšek
Eden od klišejev, ki veljajo v pop miljeju, je, da bendi po odkritju zmagovite formule z vsakim naslednjim albumom pogosto premlevajo le še variacije na isto temo. Melodrom se s tretjim albumom kljub zgovornemu naslovu temu klišeju ponovno ogne. Pravzaprav niti ne gre za pravi pravcati album. Novi plošček je (le) zbirka predelav in remiksov skladb s prejšnjega albuma The Guide, pa vendar prearanžirani material spet prinaša odklon v izraznosti te prefinjene peterice. Čeprav se je že ob izidu prvenca leta 2004 zdelo, da je zasedba v zasanjanem, melanholičnem popu našla pravo formulo za uspeh, te na naslednjem albumu ni ponovila. The Guide, ki je luč klubskih reflektorjev ugledal konec leta 2006, je raji prinesel z novovalovsko sintetiko prežet (pol)plesni synthpop, Melodromu pa zaslužen položaj med najbolj čislanimi in priljubljenimi domačimi zasedbami. S superhitom Counting Days je bend isto leto pobral lovoriko Crossradia, napovedal še bolj plesne apetite in premišljeno vstopil v skupino glasbenikov, zbranih okoli Laibacha. A čeprav peterici tam znanj iz trendovskih plesnih muzik ne manjka, opore ni iskala v preverjenih laibachovskih obrazcih, pač pa v praksah sodobnih klubskih bendov, ki v isti entiteti združujejo vloge benda, remikserja in producenta. Nov oziroma prenovljen material se je napovedoval že nekaj časa. Najprej le kot prepesnitve nekaterih viž s plošče The Guide v slovenščino, pozneje se je govorilo predvsem o odmiku v elektronsko formo. Zdaj, ko so Variacije na prodajnih policah, se napovedi potrjujejo. Plošček prinaša devet (pol)elektronskih, v slovenščino prepesnjenih različic skladb s prejšnjega albuma, ki pa jih je verjetno treba razumeti v kontekstu nekakšne vmesne faze ali pa zgolj kot vpogled v trenutne preference Melodroma. Te je skupina deloma predstavila že na majski intervenciji v klubu K4, potrdila pa s koncertom ob zaključku letošnjega Trnfesta. Klasične inštrumente so zamenjali sintetizatorji, električni bobni in ritem mašine, novovalovsko retro prebiranje pa sodoben elektropop, sicer prevladujoč izraz na Variacijah. Ob bendu so se predelav lotili še eminentna producenta Aldo Ivančič in Peter Penko, zasedba Kamerad Krivatoff ter dvojec Temponauta. Bizzy in Dojaja sta skladbo I'm Taking Over (Metropolis) prevedla v izvrsten atmosferičen dubovski techno in pravzaprav postregla z edinim pravim presežkom na ploščku. Sicer drži, da se skozi prizmo celostne podobe in koncertiranja Melodrom ponovnega zasuka v izraznosti loteva prepričljivo, na Variacijah pa vendarle pogrešamo še kakšen domišljen remiks. Je pa res, da producentov/remikserjev, ki bi znali nadgraditi dovršeno glasbo zasedbe, na domači grudi kronično primanjkuje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.