16. 10. 2008 | Mladina 42 | Kultura
Dve podobi Elle
Kako sta Primož Ekart in Štefka Drolc gledališko upodobila Ello, kultno predstavo Herberta Achternbuscha
© Borut Peterlin
Sredi odra stoji kurnik, v njem so poleg nekaj presenetljivo tihih ko-košk postelja, omara, miza s prižganim kuhalnikom in Primož Ekart v vlogi sina Jožefa, a oblečen v Ello. Pred kurnikom sedi Štefka Drolc oziroma Ella, ki gleda dnevni televizijski program. Ella je nova predstava v produkciji Imaginarnega, v kateri Primož Ekart nadaljuje pot, ki jo je zarisal s predstavo Poročena s seboj. Ekart je hkrati igralec, producent in režiser. Z njim in z njegovo novo gledališko mamo smo se pogovarjali pred prvo ponovitvijo predstave v Cankarjevem domu. Igralca v šali pravita, da bo ponovitev vsaj sto.
Ella je predstava Herberta Achternbuscha, ki so jo na Slovenskem prvič odigrali v Gledališču Glej pred približno četrt stoletja, ko si jo je ogledal tudi Ekart. Takrat je predstavo režiral Edvard Miller, vlogi pa sta odigrala Aleš Valič in Alja Tkačeva. »Ko se je bilo treba odločiti za soigralko, sem zelo dolgo cincal. Nisem si upal poklicati Štefke. Spomnim se, da sem neki petek srečal njeno vnukinjo, jo prosil za babičino telefonsko številko, potem pa cel vikend hodil v krogu in odlašal. V nedeljo ob desetih zvečer sem rekel: če zdaj ne pokličem, se ubijem. Tako sem klical v nedeljo ob desetih zvečer gospo, s katero nisva še nikoli skupaj delala in se pravzaprav nisva niti poznala. Lahko si predstavljate, da ni bilo lahko poklicati,« se spominja Ekart.
Drolčeva ni dolgo omahovala: »Malo sva se pogovarjala o predstavi, saj je še nisem videla, sem pa slišala, da je kultna, zato sem si najprej želela prebrati tekst, nato pa se o predstavi pogovoriti. In potem je hitro steklo.« Drolčeva v predstavi igra brez besed. Njena podzavest je njen sin Jožef, ki preoblečen v svojo mater pripoveduje njeno tragično zgodbo. »Malo me je begalo, ker sem za njegovo mater precej ostarela, a če me je on sprejel, je to pač tako.« Drolčeva priznava, da Ekarta še ni videla igrati v gledališču, zato si je prisegla, da bo to skušala nadoknaditi. Kljub temu, da se nista poznala, Drolčeva pravi, da sta se med vajami »začutila in prebrodila vse čeri«.
Tudi v originalni uprizoritvi leta 1975 sedeča Ella ni imela svojega besedila. »Tekst je zastavljen tako, da didaskalije povedo, da Ella leži v senci in gleda dnevni tv-program, Jožef pa pripravlja kavo. Tako se začne. Mislim, da gre za dve podobi istega človeka Elle in dve podobi sta nujni,« pravi Ekart. Medtem ko sin Jožef, preoblečen v Ello, med kuhanjem kave pripoveduje njeno življenjsko zgodbo, se Ella pred kurnikom nanj nemo odziva. Pripovedovanje se nekajkrat prekine z Ekartovim vprašanjem Drolčevi: »Ti, a boš kavo? Mam eduscho.«
»Počasi sva se bližala drug drugemu. Najprej se mi je zdelo, da nikakor ne bi smela biti samo odmev njegovega pripovedovanja ali pa dopolnjevanje. Potem pa sem nenadoma sprejela to njegovo razmišljanje oziroma dopovedovanje sebi, drugim, materi. To sem razbirala v svoji, Ellini glavi, ki je malo načeta in ne čisto jasna, skozi vse, kar je prestala, vsa butanja. Da pristaja samo še na to, da eksistira, da je treba sprejeti to, kar ti življenje da, da lahko eksistiraš, da je prestala zakon, starše, dom,« sedečo Ello opisuje Drolčeva. »Nekako v podzavesti se križata najini razmišljanji. On govori in neki spomin ob tem, kar pripoveduje, gre skozi moje možgane in povzroči trezljaj v takšni ali drugačni obliki. Najbrž pa ni vedno pot, ki jo izbereš, edino mogoča ali pravilna. Neki drug igralec bi najbrž igral z drugo senzibiliteto. Meni se je zdelo, da sem Ello prav začutila in da s temi prebliski spomina soživim z njegovo pripovedjo.«
Težka življenjska zgodba Elle igralca seveda utrudi. Oba priznavata, da gre za svojevrsten napor, vendar pa Ekart dodaja: »Bolj trpim na odru, bolj sem živ. Ta proces je zanimiv. Obenem nekaj doživljaš, po drugi strani pa si nekako oddaljen in si zraven misliš: jebemti, to pa je nekaj. Veliko bolj sem utrujen, ko se pretvarjam, kot kadar živim eno polno življenje, četudi je težko. To nas napolni.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.