Kaj nas čaka?

»Koalicija bo ustrezno dopolnila zakonodajo o javnem zavodu RTVS tako, da bo poslovno in programsko vodenje ter upravljanje RTVS zagotavljalo objektivno in nepristransko obveščanje državljanov in državljank in da bodo druge programske vsebine javnega zavoda RTVS na kakovostni ravni vzpodbujale odprto družbo, prizadevanja za trajnostni razvoj, strpnost in sožitje ...«
Navedek ni prepisan iz koalicijske pogodbe, ki jo po pogajanjih s strankami Zares, DeSUS in LDS končujejo Socialni demokrati pod vodstvom Boruta Pahorja, prepisan je iz koalicijske pogodbe Janeza Janše. Kako se je zapisano dejansko uresničilo, vemo. Namesto spodbujevalke odprte družbe je nacionalna televizija postala plen politike. Namesto kakovosti smo dobili komercializacijo. Enak salto mortale je napravil tudi toliko hvaljeni in omenjani etični kodeks, ki ga je odhajajoča garnitura menda po britanskem zgledu zapisala v uvod. Prej kot »z vzgledom« je večina ministrov, skupaj s predsednikom vlade, kakor sedaj priznavajo tudi njegovi koalicijski partnerji, vladala po vojaških načelih.
Koalicijske pogodbe imajo pač naravno težnjo po spreobračanju. Verjetno po znanem receptu, da je pot v pekel tlakovana z najboljšimi nameni. V novem programskem dokumentu štirih levih strank s podnaslovom Uveljavitev odgovornosti za spremembe etični kodeks k sreči ni omenjen. Odsotnost domišljave zavezanosti najvišjim moralnim načelom daje upanje, da bo ta koalicija imela vsaj drugačen slog. »Res je, da se vse stranke po vsebinski plati zavzemajo za podobne cilje, recimo za tržno gospodarstvo, za liberalni kapitalizem z nekaterimi socialnimi korektivi. A je zelo velika razlika v formi delovanja in v slogu, v tem pa je nazadnje tudi vsebina,« je dejal filozof dr. Mladen Dolar v intervjuju za Mladino maja letos.
A tudi tokrat ne gre brez visokoletečih obljub. Svetilnika ni več, so pa na vrsti druge lepo zveneče fraze. Državljani naj bi se v prihodnjih štirih letih kljub recesiji povezali v solidarno in vzdržno družbo »dinamičnega ravnovesja«. Doživeli bomo »tehnološki preboj« v »družbo znanja« in »blaginje«. Gospodarstvo bo postalo konkurenčnejše, država pa bolj »kultivirana«.
V uvodu koalicijske pogodbe, ki so jo sedaj iz SD poslali trem partnericam, preberemo, da gre za dokument, ki je »odgovor na izziv časa«. Štiri stranke so se zavezale »načelu profesionalnosti in sposobnosti ljudi pred njihovo politično ali strankarsko lojalnostjo«, zaradi česar naj tako imenovanega kadrovskega cunamija ne bi bilo. Zamenjani bodo poleg ministrov le državni sekretarji, ne pa tudi direktorji direktoratov - te je Janševa vlada na začetku mandata zamenjala. Če pa bodo novi ministri in drugi pristojni ugotovili, da kdo ne izpolnjuje svojih dolžnosti, bodo morali pred zamenjavo pripraviti pisno utemeljitev.

Desnica na levici

Najpomembnejša dimenzija, ki daje vsaki vladi njeno značilno barvo in obliko, je davčna politika. Navadno so desne, konservativne ali republikanske vlade tiste, ki zagovarjajo interese kapitala. Nedvomno je Janševa vlada prva tri leta imela takšen okus. Znižala je davke najbogatejšim, uvedla dodatne olajšave za podjetja, znižala davke na kapitalske dobičke, olajšala menedžerske prevzeme, vse z domnevnim namenom razvoja.
Novorojena Pahorjeva koalicija obljublja preobrat. In sicer socialdemokratski preobrat v času recesije, to pomeni, da namerava obremeniti premožnejše. To je razvidno že takoj na začetku koalicijske pogodbe, kjer je zapisano, da bo koalicija preverila »možnost« popravka splošne davčne olajšave. Ta trenutek znaša splošna davčna olajšava za veliko večino 2959 evrov. Nove koalicijske stranke želijo ta »odpustek« približati »letnemu znesku minimalne plače«. Ker znaša minimalna plača sedaj okrog 566 evrov, bi davčna olajšava na leto po tej obljubi znašala skoraj 7000 evrov. To bi bil ogromen korak naprej h krepitvi socialne države, ki pa bi v proračunu napravil temu primerno ogromno luknjo. Kdo naj bi jo zapolnil? Zapolnili bi jo premožnejši, pravi Miloš Pavlica, eden tistih iz SD, ki so sodelovali pri pisanju finančnega dela koalicijske pogodbe.
Pavlica pojasnjuje, da gre pri tem predvsem za »politični cilj«, saj v stranki niso naredili natančnih simulacij. Kljub temu naj bi se po grobih ocenah račun izšel, a bi bilo treba poseči v dohodninske razrede. Nova vlada ne bo spreminjala njihovega števila, bi pa spremenila meje med njimi. V koalicijski pogodbi piše, da se bo dohodninska zakonodaja popravila tako, da se bo položaj najnižjih dohodkovnih skupin »optimalneje« porazdelil po davčnih razredih. Ker je treba vsako dohodninsko spremembo izpeljati do konca koledarskega leta, se večji posegi, predvsem tisti, s katerimi bi obremenili bogatejše, za leto 2008 še ne bi upoštevali. Bi pa se lahko že za leto 2008 upoštevala ponovna uvedba stanovanjske olajšave, čeprav še ni znano, kako bi se ta lahko vrnila v zakon, ko pa davčna uprava po novem napovedi rešuje samodejno in tako ne ve, kdo vse si je obnavljal stanovanje.
V strankah Zares in DeSUS so to pobudo podprli, v liberalni demokraciji pa so imeli pomisleke. V pogajanjih se je LDS izkazala »za najbolj desno stranko v levi koaliciji«, kot priznava tudi Draško Veselinovič, neuradni kandidat LDS za finančnega ministra. »Nad višanjem splošne davčne olajšave nismo bili najbolj navdušeni,« pravi in dodaja, da je ta koalicija šla za njegov okus malce preveč v levo. Ker bi Slovenija »izgubila smetano najsposobnejših«, so v stranki nasprotovali vsem spremembam dohodninske zakonodaje. Nasprotovali so tudi zviševanju davka na dividende ali kapitalske dobičke in glede tega jim je očitno uspelo prepričati Pahorja. Prejšnje mesece so se namreč v SD nagibali k ponovni višji obdavčitvi kapitalskih dobičkov, v zameno pa bi bogatejšim ponudili nekatere olajšave, denimo davčno olajšavo pri reinvesticijah v proizvodnjo in možnost mecenstva, to pomeni, da se davek za investicije v kulturne, športne ali izobraževalne namene ne bi plačeval.
Olajšave so v zadnji različici koalicijske pogodbe ostale, grožnja z zvišanjem davka pa ne. Z nekaterimi še bolj »desnimi« idejami LDS ni prodrla. Predlagala je, denimo, da bi koalicija preučila možnost znižanja obremenitve najpremožnejših, in sicer tako, da bi omejila zgornjo mejo prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno pri najvišjih plačah. To so v SD označili za odmik od načela solidarnosti. Namesto tega so v zadnji različici upoštevali »levo« idejo, ki je prišla iz stranke Zares. »Koalicijski partnerji se zavedamo, da morata del bremen za premagovanje gospodarske negotovosti nositi tudi ekonomska in politična elita ...« so zapisali in dodali, da bo nova vlada pripravila dogovor z združenjem delodajalcev in gospodarsko zbornico o zgornji meji za menedžerske plače, nagrade in odpravnine, sejnine in nagrade v nadzornih svetih vseh, tudi zasebnih podjetij. Odveč je dodati, da naj bi nova vlada znižala tudi sejnine v podjetjih, kjer ima država prevladujoč vpliv.

Ožemanje premožnejših

Nova leva koalicija bo poskušala uvesti še nekatere druge ukrepe, s katerimi bi obremenila premožnejše. Eden izmed njih je davek na nepremičnine, ki bi prišel na mesto sedanjega nadomestila za stavbno zemljišče. Davek na nepremičnine bi se izračunal iz podatkov, pridobljenih s popisom nepremičnin, in bi se določal glede na lokacijo in opremljenost stanovanja ali hiše. Večine naj ta ukrep ne bi udaril po žepu. Natančneje, zaradi novega davka »novih socialnih pritiskov ali obremenitev za dohodkovno najšibkejše skupine ne bo«, piše v koalicijski pogodbi. Hiše in stanovanja, v katerih ljudje dejansko bivajo, bodo obremenjeni enako kot sedaj, več pa naj bi plačevali tisti, ki uporabljajo nepremičnine za investicije, ali lastniki tistih nepremičnin, ki so nenaseljene, pravi Darko Končan, ki je SD pomagal pri pisanju davčnega dela pogodbe. Predvidoma naj bi nepremičninski davek plačali šele leta 2010 za leto 2009, dodaja.
Poleg spremembe dohodninske zakonodaje in novega nepremičninskega davka koalicija napoveduje še drugačno obdavčitev avtomobilov. Predvsem v stranki Zares so se zavzeli, da bi letno registracijsko takso in davek spremenili tako, »da njuna višina za posamezen avto postopno ne bi bila več odvisna od prostornine motorja, temveč od izpustov škodljivih snovi«. Kot je pojasnil avtor ideje Janez Kopač želijo v stranki vpeljati tristopenjsko lestvico: najnižje davke in registracijo bi plačali za avtomobile, katerih izpust znaša do 110 mg CO2 na kilometer, večje prispevke bi plačali lastniki, katerih avtomobili izpustijo v zrak od 110 in 160 mg CO2 na kilometer, največje prispevke pa bi plačevali tisti, katerih avtomobili izpuhnejo več kot 160 mg CO2 na kilometer. S tem bi po žepu udarili najpremožnejše, ki s svojimi prevelikimi avtomobili onesnažujejo okolje, vendar tudi najrevnejše, ki s starejšimi modeli ravno tako ne prispevajo k čistejšemu okolju. Zaradi tega bi reformo vpeljali postopoma, pravi Kopač. Tak davek bi po najboljšem scenariju prvič plačali šele leta 2010.
Janša v svojem predstavitvenem govoru v državnem zboru pred štirimi leti zdravstva ni posebej omenjal, tokrat bo drugače. Namen je jasen: obseg financiranja zdravstvenega varstva naj bi se postopoma povečal na 9 odstotkov družbenega bruto proizvoda do konca mandata. To je ogromno. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje je delež izdatkov za zdravstvo leta 2007 znašal 6,18 odstotka BDP. Analize, ki so jih že pred časom opravili na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete, kažejo, da bi morala država zvišati prispevno stopnjo zaposlenih za zdravstveno zavarovanje. Vzrok za to je seveda starajoča se družba. V koalicijskih pogajanjih je LDS temu nasprotovala. Rešitev? Na prvem predvolilnem soočenju je Pahor na vprašanje novinarke, od kod bi vzeli dodaten denar za zdravstvo, izstrelil, da od vojske. A tudi če ne bi več imeli obrambnega ministrstva, bi se delež za zdravstvo približal 8 odstotkom BDP, poleg tega koalicijska pogodba ukinitve ob-rambnega resorja ne predvideva. Izdatki za obrambo naj bi ostali nominalno na letošnji ravni. Od kod bo torej koalicija dobila denar?
Kot pojasnjuje Anton Rop, eden izmed pogajalcev SD in avtorjev tega dela koalicijske pogodbe, bo nova vlada denar za zdravstveno injekcijo dobila predvsem iz proračuna in iz tekočih donosov državnih naložb, ki jih danes upravlja Kad. Kot je bilo napovedano že maja, namerava nova vlada razpustiti Kapitalsko družbo in njene investicije prenesti v upravljanje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem virom bi nato financirali dodatne zdravstvene programe. A ne za vse. Kot so se zavezale stranke, bi denar uporabili »za upokojence«. S tako zbranimi sredstvi bi nova vlada vzpostavila sistem dolgotrajne nege.
Poleg proračunskih virov in virov iz naložb Kada bo koalicija razmislila tudi o »razširitvi osnove za odmero prispevkov na druge, doslej neobremenjene dohodke«. V zdravstveno blagajno naj bi se nateklo več denarja, ker bo država upoštevala še premoženjsko stanje državljanov. Kaj to pomeni? Z upoštevanjem premoženjskega stanja naj bi več iztisnili predvsem iz obrtnikov ali samostojnih podjetnikov, ki si sedaj obračunavajo minimalno plačo in plačujejo za to minimalne prispevke, »čeprav je jasno, da imajo bistveno višje prihodke«, kot dodaja Rop. Tako bi lahko obvezno zdravstveno zavarovanje uredili tudi tistim, ki ga sedaj nimajo. Rop pravi, da ne gre za odpravo študentskega dela ali pokojninsko-zdravstveno obremenitev, denimo, pogodbenega dela. »Opravili pa bomo diskusijo s študentsko organizacijo, kako zagotoviti, da bi se študentsko delo štelo v delovno dobo, in kako v teh primerih obremenjevati takšno delo.« Pavlica dodaja: »Obstajajo dohodki, ki niso davčno obremenjeni, in preučili bomo, katere bi lahko dodatno obremenili. Ne bi čisto odpravili študentskega dela, še vedno bi obstajal neki stimulativni del.«
Poleg tega si bo koalicija prizadevala, da bi se čim več ljudi vključilo v dodatno zdravstveno zavarovanje, tudi tako, da bo povečala spodbude, ali pa tako, da bo ZZZS po novem postal nov ponudnik dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po podobni formuli naj bi »modernizirali« tudi pokojninski sistem. Tukaj je verjetno na svoj račun prišel Karl Erjavec. Koalicija naj bi postopoma dvignila najnižje pokojnine nad prag revščine. Malce manj pa bodo rasle višje pokojnine - te se bodo usklajevale z rastjo cen in plač. Poleg tega bodo poskušali uvesti nove spodbude v obliki davčnih olajšav za vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Referendum za Krško

Koalicijska pogodba, s katero bo zacementirana usoda države prihodnja štiri leta, ni nov dokument. Temeljna izhodišča so začela nastajati razmeroma kmalu po tem, ko se je Pahor odločil, da ne bo kandidiral za predsednika republike. Papir, ki se je rodil z naslovom Ocena stanja - Slovenija danes, je v predelani različici zagledal luč sveta letos poleti v obliki alternativnega vladnega programa. V SD se radi pohvalijo, da se je zadnje leto v 18 delovnih skupinah z besedilom ukvarjalo ali pri njegovem nastajanju sodelovalo kakšnih 200 ljudi, številni izmed njih se v javnosti niso želeli izpostaviti. Nekatere ključne odločitve pa so sprejeli v zadnjih tednih, za pogajalsko mizo na sedežu SD.
Ena izmed njih je denimo referendum pred gradnjo drugega bloka krške jedrske elektrarne. Ker Sloveniji občutno primanjkuje domače električne energije, bi bil referendum lahko razmeroma kmalu. Če bo izid pozitiven, naj bi nova koalicija pospešila gradnjo. Poleg ponovne reforme RTV, za katero koalicijske partnerice ne bodo več skušale pridobiti širokega političnega konsenza v opoziciji - kot se je enkrat zareklo Pahorju -, se je na seznam medijske reforme vpisala tudi Slovenska tiskovna agencija. STA, ki je edini vir informacij za številne medije, je za zdaj še podjetje v lasti vlade. Po novem bo »prepuščena tistim, ki jo bodo upravljali na način avtonomnega in učinkovitega servisa«. Po vsej verjetnosti bo torej STA izročena v upravljanje medijem.
Na predlog LDS bo nova koalicija preučila tudi izboljšave zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti - spomnimo se, da se je mandat Janševe vlade začel tudi s tem vprašanjem. Čeprav nova koalicija istospolno usmerjenim ne bo dovolila posvojitev, pa bo zagotovo spremenila ime zakona. Na seznamu so tudi izbrisani. Notranje ministrstvo naj bi nadaljevalo izdajanje odločb iz leta 2004. Obe odločbi ustavnega sodišča naj bi uveljavili z navadnim zakonom. V koalicijski pogodbi piše, da bo zakon določil, v katerih primerih zaradi »lastnih dejanj« stalnega prebivališča ne bo mogoče priznati na dan izbrisa ali ga podeliti za ves čas od dneva izbrisa.
Nova koalicija bo poleg tega poskušala celo ponovno spremeniti volilno zakonodajo - za to bo sicer potrebovala dvotretjinsko večino. Sedanji proporcionalni volilni sistem naj bi ohranili, reforma pa naj bi si prizadevala, da bi volivci dobili odločilen vpliv na dodelitev mandatov. Ta trenutek namreč stranke same določajo, kdo bo z veliko verjetnostjo izvoljen, saj kandidate postavljajo v »izvoljive« okraje. Zanimiva je še zamisel, po kateri bi imeli referendume vsako leto na isti dan.
Eden izmed velikopoteznejših načrtov, ki so zrasli na zelniku SD, je ustanovitev fonda »prehodnih najemnih stanovanj po zgledu Švedske«. V tem sistemu bi mladi glede na število otrok prehajali iz enosobnih stanovanj v večsobna. A za to bi morali skupaj z lokalno politiko zagotoviti 10.000 stanovanj, menijo na levici.

Od sproščenosti k samoupravljanju

Temeljna ideja prihajajoče politike, s katero so prežeti vsi pogajalski dokumenti strank na levici, pa je depolitizacija. To, kar je bila za prejšnjo koalicijo »sproščenost«, so za novo koalicijo fraze kot avtonomnost, strokovnost, neodvisnost ... Janševa vlada se je odločila za politizacijo in za večji neposredni nadzor nad državo, od gospodarstva do raziskovalnih inštitutov in drugih zavodov, z argumentom, da je vlada ali država financer in ustanovitelj teh dejavnosti in ima zaradi tega pravico ter dolžnost, da vzpostavlja nadzor. RTV si je denimo podredila s pripombo, da nima nihče drug v republiki večje legitimne pravice odločati o nacionalni televiziji in njeni vsebini kot demokratično izvoljeni državni zbor.
Nova, Pahorjeva koalicija gre v smeri samoupravljanja. RTVS želi denimo »vrniti« civilni družbi. Namesto parlamenta naj bi jo ponovno upravljali glasbeni ustvarjalci, igralci, novinarji ... Vrsto nadzornih institucij, od urada za varstvo konkurence, agencije za trg vrednostnih papirjev, urada za varstvo potrošnikov do urada za enake možnosti želi postaviti v položaj, ki bo neodvisen od vlade in parlamenta. V koalicijski pogodbi piše »po zgledu« Banke Slovenije, kjer guvernerja na predlog predsednika države imenuje parlament za daljši čas. S tem pa bi se povečale tudi pristojnosti predsednika republike.
Za zdaj sta možnosti dve. Kot je dejal Mitja Gaspari, verjetni »nadminister« v novi vladi, bi bilo najbolje, če bi nove »neodvisne« direktorje na predlog parlamenta ali vlade imenoval predsednik republike. Druga možnost bi bila, da bi jih imenoval parlament na predlog predsednika republike. Ustavnih omejitev za takšno širitev pristojnosti Danila Türka ni, je pojasnil profesor z ljubljanske Pravne fakultete Lojze Ude. Ustave ni treba spreminjati, saj njen 107. člen pravi, da predsednik republike državne funkcionarje imenuje, kadar je to določeno z zakonom.
Krepitev avtonomnosti, neodvisnosti, samoupravljanja, depolitizacija pa imajo svoje meje. Skrajnost verjetno predstavlja predlog LDS, po katerem bi zdravstvo izločili iz sistema javnih plač. To bi pomenilo, da bi bile plače zdravnikov po novem vezane na »produktivnost in kakovost«, bile pa bi, seveda, tudi višje. Enako velja za sodstvo. Koalicija se je obvezala, da bo imelo sodstvo samostojno plačno politiko. Po isti logiki namerava koalicija reformirati javne zavode v »avtonomne zavode«. Vse to pomeni krčenje javnega sektorja. »Ozka« država pa je navadno politika, za katero se odločajo neoliberalne vlade. V tem se zarisuje tudi največja past, v katero se lahko nova garnitura ujame: Borut Pahor bo moral zelo dobro pojasniti, zakaj »depolitizacija« ne bo hkrati tudi svojevrstna »privatizacija«. Poleg tega seveda, da jih bo desnica napadla z znanim ugovorom, da si želijo tako, prek obvoda »navidezne« civilne družbe ali neodvisnosti, zabetonirati oblastne pozicije v »globoki« državi.