Denar v Škripcih

Slovence kot davkoplačevalce, zaposlene, varčevalce, zavarovance, kreditojemalce, podjetnike, lastnike nepremičnin bo finančna kriza hudo lopnila po glavi, ker država v resnici ni obdana z visokim zidom, ki jo ščiti pred virusom finančne krize. Pa čeprav so pred kratkim Slovenijo prav s takimi opisi ocenjevali guverner centralne banke Marko Kranjec, finančni minister Andrej Bajuk, bančniki, zavarovalničarji, borzni posredniki.
Ko so v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance še odločno zatrjevali, da je slovenski finančni sistem stabilen, banke pa nimajo nikakršnih težav, še več, »celo toliko denarja imajo, da ga lahko posojajo tujim bankam«, je uprava NLB po dostopnih informacijah vodilnim v podružnicah in hčerah že naročila, naj omejijo odobritve vseh posojil podjetjem, razen iz lastnih sredstev. Zakaj so to naredili, nam v NLB do zaključka redakcije niso odgovorili. Da imajo zlasti manjša podjetja in podjetja v težavah, kot je recimo Mura, težave pri pridobivanju posojil, pa je za RTV Slovenija povedal direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Bankam je v torek priskočila na pomoč tudi Banka Slovenije in jim s spremembo enega od sklepov umetno omogočila povečanje kapitala za 270 milijonov evrov. Od višine kapitala je namreč odvisno, kolikšen znesek posojil lahko odobrijo. Nekatere so bile s kapitalom že zelo na robu, vedo povedati poznavalci.
V NLB so hkrati začeli pritiskati tudi na menedžerje družb, ki so s posojili in zastavo delnic financirali menedžerske odkupe in prevzeme, naj jim za razliko zaradi padca vrednosti delnic na borzi zagotovijo dodatni kapital oziroma naj se dezinvestirajo - prodajo premoženje, ki ga še imajo, in jim prinesejo denar. Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, ki je recimo pivovarsko-trgovsko-medijski imperij vzpostavil tako, da je za kredit za nakup podjetja B zastavil delnice podjetja A, delnice podjetja B za nakup podjetja C in tako naprej, je po izračunih časnika Finance zaradi padca vrednosti delnic na borzi že izgubil okrog tretjino premoženja. Enako velja za predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja. Za določeni znesek posojila so menedžerji, med katere sodita Šrot in Bavčar, pri banki zastavili določeno količino delnic, ki so bile pred letom ali dvema bistveno več vredne, kot so danes. Ker se je njihova vrednost na borzi znižala bistveno bolj, kot so pričakovali, ko so jih zastavili, znesek kredita pa se seveda ni spremenil, banke zahtevajo za pokritje razlike dodaten kapital. Ta kapital pa menedžerji posojilojemalci lahko dobijo tako, da prinesejo in zastavijo dodatne delnice, če jih imajo, zastavijo dodatne nepremičnine, če je še kakšna brez hipoteke - ob tem je treba povedati, da tudi cene nepremičnin stagnirajo -, ali pa premoženje in naložbe v sili prodajo (se dezinvestirajo) in banki prinesejo denar.

Klic na pomoč

Istrabenz recimo to že počne. Prejšnji teden je med drugim prodal približno odstotek delnic v Petrolu, ki ga je še pred nekaj meseci hotel za vsako ceno prevzeti. Da imajo čedalje več težav s »servisiranjem obveznosti«, so prisiljeni priznati tudi v pivovarsko-trgovsko-medijskem konglomeratu Pivovarna Laško. V težavah je predsednik uprave kranjske trgovske družbe Merkur Bine Kordež, ki mu je banka dala posojilo za menedžerski odkup tudi na podlagi »dobrega imena«, kakor se je sam pohvalil. Prejšnji teden je menda prosil 35 menedžerjev, naj mu pomagajo zagotoviti dodaten kapital. Zavarovalnica Triglav ima zaradi finančne krize prav tako težave, najprej je sporočila, da je morala znižati vrednosti naložb, potem pa je še prišla v javnost informacija, da je na hitro najela kar 62,5 milijona evrov posojila, domnevno likvidnostnega. Pri utemeljevanju razlogov za najetje tega posojila so se pristojni v zavarovalnici hudo zapletali. Veliko bolj zgovorni so pri utemeljevanju dviga premij za zavarovanje avtomobilov in nepremičnin.
Razmere morajo biti zelo zaostrene, če menedžerji, ki so s špekulacijami po sistemu catch the cash arogantno prevzemali podjetja, priznavajo, da so v težavah. V torek so na vlado in Banko Slovenije naslovili poziv na pomoč še prek Združenja Manager. Pozvali so ju, naj »ukrepata zaradi finančne krize in preprečita negativne vplive na gospodarstvo«. Najbolje bi bilo, če bi bankam zagotovili državno jamstvo za obveznosti za odplačilo posojil, ki so jih najele pri tujih finančnih institucijah, so napisali. »S tem bi omogočili reprogramiranje obstoječih kreditnih linij in sprostitev kreditnih aktivnosti bank v odnosu do slovenskih gospodarskih družb,« so predlagali. Vlada jim je takoj prisluhnila in s spremembami zakona o javnih financah zagotovila do 8 milijard evrov državnih poroštev »za refinanciranje domačih kreditnih ustanov«. Sklep bo veljal do konca leta 2009, kar pomeni, da bo do takrat za odplačilo posojil, ki so jih slovenske banke najele ali jih bodo najele v tujini, jamčil slovenski davkoplačevalec. Finančni minister Andrej Bajuk seveda pojasnjuje, da je ukrep v skladu z odločitvami v EU o usklajenem delovanju pri preprečevanju posledic finančne krize.

Tudi Dars v škripcih

Vlada je tako za banke dejansko uvedla le enak sistem, kot ga imamo pri avtocestni družbi Dars. Za vrnitev posojil, ki jih ta družba najema za gradnjo avtocest, namreč prav tako jamči davkoplačevalec, ne Dars. Če Dars ne zbere dovolj cestnine, da bi lahko odplačal dolg, ki mu zapade v plačilo, tuji upnik pride po razliko k ministru za finance, ki skrbi za proračun, in tako upravlja z davkoplačevalskim denarjem. Enako bodo zdaj lahko naredili tuji bankirji, če jim slovenske banke ne bodo mogle vrniti posojil. Slovenske banke pa je v ponedeljek tudi Dars dodatno vznemiril. Nekaj posojil namreč avtocestna družba najame tudi pri njih. Član uprave Jan Žan Oplotnik je namreč za Delo FT povedal, da Dars prihodnje leto morda ne bo zbral dovolj cestnine za odplačilo kreditov.
Medtem ko še ni mogoče predvideti, ali bodo banke davkoplačevalcu kot garantu morale prek ministra za finance seči v žep, je že jasno, da ta isti davkoplačevalec posledice finančne krize občuti kot zaposleni. Nekateri zaposleni, ki jih podjetja najamejo prek agencij, in zaposleni s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, so že izvedeli, da jim delodajalec pogodbe ne bo podaljšal. Mednarodna organizacija za delo (ILO) je v tem tednu objavila, da se utegne na svetu do konca leta 2009 število brezposelnih zaradi finančne krize povečati za 20 milijonov in utegne prvič preseči 210 milijonov. V bankah je zaradi združevanja in bankrotov že izgubilo službo več tisoč ljudi, v prihodnje pa bodo delovna mesta ukinjala tudi podjetja v gradbeništvu, avtomobilski industriji, turizmu, storitvah in na področju nepremičnin, pravijo na ILO.
V Sloveniji je prvi odpuščanje 200 zaposlenih za določen čas oziroma na podlagi pogodbe napovedal novomeški Revoz. Zaradi zmanjšanja proizvodnje avtomobilov za 10 odstotkov na globalni ravni bodo morali zmanjšati število zaposlenih tudi v Mariborski livarni. Zagotovo bo ostalo brez službe med 50 in 60 najetih delavcev in delavcev za določen čas, pravi predsednik uprave Branko Žerdoner

Nepremičnine obstale

Ko ljudje izgubijo zaposlitev, izgubijo prihodek. V Sloveniji pa so se državljani v zadnjih letih, ko so bili krediti poceni, precej zadolževali. Veliko ljudi se je odločilo za nakup stanovanja, avtomobila, tudi za dopust so nekateri najeli kredit. Kar nekaj ljudi pa je s kreditom kupovalo tudi delnice in se zadolžilo za naložbe v tuje sklade. Ker je vrednost delnic in donosnost skladov padla, saj so z dobički nameravali odplačevati posojilo, morajo najti druge vire za odplačilo dolga. Tistim, ki so kredit najeli z obrestno mero, ki se spreminja, so se obroki za odplačilo že občutno povečali. Torej državljani tudi kot kreditojemalci že občutijo krizo.
Tudi za lastnike nepremičnin je čas zaslužkov mimo. Kdor objavi oglas, da prodaja staro stanovanje, ga tako rekoč nihče ne pokliče, kaj šele, da bi si ga prišel ogledat. Tudi prodaja novih stanovanj, ki so še lani šla za med, se je tako rekoč ustavila. Vegrad ima tako v Ljubljani v kompleksu Celovški dvori na voljo še več kot 300 stanovanj, ki jih ne more prodati. Mestni občini Ljubljana v tem tednu ni uspelo prodati zemljišča na Rudniku. Če se ne bo gradilo, brez dela in s tem služb ne bodo ostali le gradbeniki, ampak tudi kup manjših podjetij in samostojnih podjetnikov, ki kot podizvajalci delajo napeljave, omete, okna in vrata, urejajo okolico in podobno. Občutno se bo zmanjšala prodaja pohištva in stanovanjske opreme, kar pomeni manj dela za zaposlene v teh podjetjih. Tudi prodaja osnovnih potrebščin že pada, kakor je pred dnevi priznal predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak.
Utegne se zgoditi, da bo treba s tempom, s katerim so bili pred leti zaradi odpiranja trgovskih centrov samostojni podjetniki prisiljeni zapirati svoje trgovinice, kmalu zapirati trgovske centre, saj so v vsakem večjem kraju vsaj trije. In z vsakim zaprtjem bo izgubilo službo kar nekaj ljudi. Zapiranje trgovin in zmanjšanje proizvodnje v industrijskih podjetjih potegneta za seboj tudi manjši promet za avtoprevoznike. Tudi ta dejavnost se je v zadnjih letih v Sloveniji zelo povečala. Tudi na račun rasti proizvodnje in povpraševanja v hitro rastočih gospodarstvih in vzhodnoevropskih državah, ki precej blaga dobijo in izvozijo tudi prek Luke Koper.

Svet se trese

Kriza pa je zajela tudi druge države. V hudih škripcih se je znašla Madžarska, ki ji celo grozi bankrot, iz Kitajske pa so začele prihajati novice o zmanjšanju gospodarske rasti in zapiranju tovarn. Med julijem in septembrom je kitajska gospodarska rast padla na 9 odstotkov, kar je bil za Peking šok, saj so izvedenci pričakovali zgolj padec na 9,7 odstotka. Od leta 1978 kitajska rast namreč ni padla pod 10 odstotkov. Lanska je bila 11,9-odstotna, letos v prvih šestih mesecih pa 10,1-odstotna. V težavah so se znašli tudi Rusi. Njihovi oligarhi so izgubili toliko premoženja, da jih bo po oceni poznavalcev v prihodnjem letu na Forbesovi lestvici najbogatejših Zemljanov kar za polovico manj. Tudi sicer ruska gospodarska rast ni trajna. Daniel Gros, direktor Centra za evropske politične študije iz Bruslja (CEPS), je maja letos opozoril, da na podražitvah nafte in plina temelji kar 2/3 ruske gospodarske rasti, zaradi tega se bo končala zelo hitro po umiritvi cen obeh energentov.
Da sedanje reševanje bank in spodbujanje gospodarske rasti ni rešitev, opozarja ameriški analitik in profesor Dennis Meadows, ki je znan tudi kot soavtor knjige Meje rasti. V pogovoru za Süddeutsche Zeitung je dejal, da je rešitev zmanjšanje potrošnje. »Motor gospodarske rasti je osebna potrošnja. Ljudem je treba povedati, da morajo manj trošiti. V tem primeru potrebujemo nižjo ali celo nikakršno rast, varčevanje z viri in tudi z denarjem,« pravi, a ne vidi politika, ki bi ljudem to upal povedati, saj bi v tem primeru gotovo izgubil na volitvah. Sistemi, ki rastejo eksponentno, torej naraščajo z vedno višjimi stopnjami, pridejo do naravne meje, če pravočasno nič ne ukrenemo. Ko je meja presežena, pride do zloma, vse se zruši. To se je zdaj zgodilo s finančnim sistemom, a v prihodnje grozi tudi človeštvu nasploh.
»Na splošno moram reči, da bi se morali najkasneje v začetku 80. let prejšnjega stoletja posloviti od postulata stalne rasti, da bi preprečili kolaps. Takrat so ljudje rabili še manj virov, kot jih je zemlja zmogla obnoviti. Zdaj je naša poraba narasla na 125 odstotkov tistega, kar je obnovljivo oziroma trajnostno,« navaja Meadows. Cena nafte letos ni kar tako skočila na skoraj 140 dolarjev za sod, zaloge se namreč zmanjšujejo. Ker ni videti ustreznega nadomestila, in če bomo čakali, da se bo oskrba zmanjšala, nas čaka še večja kriza kot finančna, saj je naša blaginja bolj odvisna od nafte kot od finančnega sistema. Da se je vse začelo s kreditno kartico in da bi bilo treba zmanjšati potrošnjo, je prepričan tudi Lord Robert Skydelsky, eden uglednejših britanskih ekonomistov.