6. 11. 2008 | Mladina 45
Oktobrska revolucija
Busha, maskoto belske privilegiranosti, je nasledil prvi temnopolti predsednik v zgodovini Amerike!
Da bo Barack Obama naslednji ameriški predsednik, sem vedel po tem, da so zanj volili tudi mrtvi. Celo samomorilec, ki je tik pred volitvami skočil z mostu v El Pasu, je v avtu pustil sporočilo Obami. Verjetno je napisal: »Brez skrbi, Barack, volil sem predčasno!« Ko volijo tudi mrtvi, je to vedno znamenje - signal iz prihodnosti: znak, da bo novi predsednik postal demokrat. Tako je bilo leta 1960, ko je zmagal John F. Kennedy. V Chicagu so zanj volili tudi mrtvi, za kar je poskrbel čikaški župan, vsemogočni Richard Daley, ki je zrihtal glasove mrtvih. Richard Nixon je poraz priznal, pa četudi bi lahko rekel: »Zahtevam ponovno štetje!« Mrtvi so ga pokopali - in ustoličili Kennedyja, »novo upanje Amerike«. Zdaj, skoraj pol stoletja kasneje, je Daleyjev sin, sedanji čikaški župan, Obami, »novemu upanju Amerike«, priredil »milijonski« povolilni shod. Pripeljal je žive. Ergo: demokratom je uspelo končno pripeljati dovolj živih ljudi, da so oživeli, zrušili republikance in odrešili demokracijo.
A ironično: samo pomislite, kakšna blazna mobilizacija kapitala, energije, entuziazma, retorike, agitacije in ultimatov je bila potrebna, da so Američani sami sebe prepričali, da jih republikanci niso vredni! In seveda, kakšna mobilizacija je bila potrebna, da so Američani svetu pokazali, da niso neumni - in da štekajo. Da je tudi njim končno kapnilo. In ni je čez tole poetično pravico: Busha, maskoto belske nadvlade, belske privilegiranosti in belske manifestne usojenosti, je nasledil temnopolti predsednik - sploh prvi temnopolti predsednik v zgodovini Amerike! Zgodovina je svojo zvijačnost in smisel za samoironijo servirala hladno - kot maščevanje. Ko se je v torek po objavi, da je Obama novi ameriški predsednik, zbrala evforična množica ljudi, sem mislil, da bodo Busha nesli ven - da ne bodo čakali do januarske inavguracije.
Le zakaj bi belci sploh še volili belca? Belci so tako zajebali, da jih je lahko rešil le črnec. Kaj se zdaj dogaja v glavah tistih »stupid white men«, ki jih je tako dobro definiral Michael Moore, si lahko živo predstavljate, še toliko bolj, ker so v svojem »kampfu« kljub temu vztrajali do konca - John McCain je namreč zmagal le v tistih državah, ki so nekoč veljale za »rasistične«. A po drugi strani: si predstavljate, da Obama ne bi zmagal? Kakšna sramota bi bila to za belce! Amerika bi bila v svojih očeh in v očeh sveta mrtva. Belci so si oddahnili. Obamova zmaga je bila zmaga belcev. Morali so izvoliti črnca, da bi jim pokazal pot, da bi jih regeneriral in transformiral, da bi jim dal drugo priložnost. Bili so časi, ko je bilo v Ameriki to nemogoče. Svet bo Ameriko spet jemal resno.
Da bo zmagal Obama, sem vedel tudi po tem, da je McCaina tik pred volitvami podprl podpredsednik Dick Cheney (obupano obupno!), pa po tem, da je Sarah Palin oznanila, da je Amerika že v vojni z Iranom (obupno obupno!), in po tem, da so na zadnje McCainove predvolilne shode z avtobusi dovažali množice šolarjev statistov, da bi ustvarili vtis evforične množice (obupno obupano!). Ne, Obama ni mogel izgubiti. Še več, matematika je bila zelo preprosta, saj je bilo povsem jasno, da mu za zmago zadostuje katerakoli izmed naslednjih treh kombinacij:
* Pensilvanija + Kolorado ali Virginija ali Ohio ali Nevada
* Ohio + Kolorado ali Virginija
* Kolorado + Virginia + Nevada
Obama ni kompliciral: pobral je Pensilvanijo in Ohio, in Kolorado in Nevado, tako da je bilo ob 20.01 - po našem, kalifornijskem času - vsega konec. Noč je bila krajša, kot so mislili. McCain je takoj priznal poraz. Mednarodnim opazovalcem ni bilo treba posredovati. Ponovno štetje ni bilo potrebno. Vrhovni sodniki so lahko naprej dremali. »Druge ameriške državljanske vojne«, ki jo je v primeru Obamovega poraza napovedovala Erica Jong, ni bilo. Na ulicah ni tekla kri. Alecu Baldwinu se ni bilo treba odseliti v Kanado. Krči, ki so v nočeh pred volitvami mučili Jane Fonda, so izginili. Čudežno. Amerika se je vrnila v zgodovino.
Strah pred smrtjo demokracije
Amerika je te dni kazala čudno, shizofreno, histerično sliko: na eni strani so bili liberalci, ki so se ustrašili, da bodo republikanci iztirili ali ukradli demokracijo - na drugi strani pa so bili konservativci, ki so se ustrašili same demokracije. Volitev! Demokratski volivci, Obamovi navijači, so se bali le tega, da bodo republikanci spet ukradli volitve. Liberalne spletne strani so se zato šibile pod alarmantnimi naslovi: Kako varne so te volitve, Kako zaščititi svoj glas, Kako bodo skušali vaš volilni glas zatreti, Kako bodo skušali republikanci ukrasti volitve, Kaj morate narediti, da bo vaš glas štel, 10 načinov, kako ukrasti volitve in tako dalje. Ni čudno: spomnite se le predčasnih volitev v Zahodni Virginiji - računalniki so glasove, ki jih je dobil Obama, avtomatično prenesli McCainu. Mitchell Bard je na spletni strani HuffingtonPost.com objavil članek, tipično naslovljen: Obama sicer dominira v sondažah, toda zaradi štirih reči ponoči kljub temu ne morem spati. Jasno, ena izmed štirih reči, zaradi katerih ni mogel spati, je bila možnost, da republikanci ukradejo volitve. Če so jih leta 2000 - na Floridi. In leta 2004 - v Ohiu.
Liberalci so na netu drug drugega spodbujali: potrkaj na vsaka vrata, še zlasti v ključnih državah; reagiraj na vsako, pa naj si bo še tako noro obtožbo; odbij vse poskuse zastraševanja; ne nasedaj telefonskim klicem, robo-callom, e-mailom in esemesom, ki te bodo skušali odvrniti od glasovanja; pazi, da te ne bodo poslali na napačno volišče; ne nasedaj, če bodo rekli, da demokratski volivci volijo šele dan kasneje; če imaš na volišču težave, pokliči odvetnika; nadzoruj volitve; in seveda, voli predčasno.
Drug drugega so tolažili: Obama vztrajno vodi v sondažah; zbral je rekordno količino predvolilnega denarja (skoraj 700 milijonov dolarjev, več kot 3 milijone donatorjev); podprlo ga je bistveno več medijev kot McCaina (celo Economist, pa Chicago Tribune, ki je prvič podprl demokratskega predsedniškega kandidata, in Esquire, ki je sploh prvič koga podprl); podpirajo ga celo republikanci in konservativci, pa tudi, kot kaže, born-again kristjani in »pravi Američani« iz malih ruralnih mest; Hispanci so odločno na njegovi strani; njegovi aktivisti so mobilizirali ogromno novih volivcev; McCainova zastraševalna kampanja je kontraproduktivna; finančna kriza še kar traja; »Bradleyjev efekt« bo doživel inverzijo (belci, ki živijo v belskih skupnostih in ki pravijo, da bodo volili belca, bodo na volišču, ko bodo sami in skriti, volili črnca); Sarah Palin ni Hillary Clinton; če bodo spet ukradli volitve, bomo lansirali generalni štrajk; in seveda, predčasnih volitev se je udeležilo rekordno število volivcev.
Drug drugemu so tudi svetovali: preveri, če si registriran; preuči volilno zakonodajo države, v kateri voliš; lociraj svoje volišče, da te slučajno ne speljejo na napačno; če imaš na volišču volilno mašino, vse poteze natreniraj doma; voli zjutraj, da te ne bi slučajno dolge vrste odvrnile od glasovanja; na volišče pridi z osebno izkaznico in mobilnim telefonom - če se pojavijo kake težave, takoj pokliči 1-866-687-8683; in seveda, če je le mogoče, voli predčasno. Obamo so pozivali, da naj ne prizna poraza - in da naj zahteva ponovno štetje. Do not concede!
Hecno, vsi ti volilni priročniki so se na koncu vedno zvedli na imperativ: volite predčasno! Ne brez razloga: volilna udeležba mora biti čim višja in zmagati je treba s čim večjim naskokom! Zakaj? Ker bodo republikanci težje ukradli volitve! V volilno mobilizacijo so zato vključili vse, kar so lahko, od aktivistov do interneta, od h'woodskih zvezdnikov do hip-hoperjev, od R&B div do starih rockerjev. Get-out-the-vote! Fani so bili deležni avtomatičnih in osebnih klicev svojih junakov. Urgentno! Nekateri so namreč špekulirali, da so republikanci že vse naštudirali in poskrbeli, da bodo njihovi hackerji volitve zrežirali tako, da bo McCain na koncu tesno zmagal - s tremi elektorskimi glasovi prednosti. Rezultat: nikoli še ni predčasno volilo toliko Američanov. V nekaterih državah je predčasno volila tretjina volivcev, v Koloradu menda polovica.
Toda njihov strah ni bil brez mesa. Republikanci so počeli to, kar so počeli leta 2004 in leta 2000: volivce so strašili in odvračali. Študentom, potencialnim demokratskim volivcem, so ponekod grozili s konsekvencami, če se bodo registrirali kot volivci - izgubili boste štipendije! Iskali so pravne in birokratske kljuke, s katerimi bi volivcem odrekli volilno pravico. Volilne sezname so »čistili«, in to v vseh »ključnih«, »odločilnih« državah, od Ohia do Kolorada, od Nevade do Severne Karoline. V Koloradu so z volilnih seznamov pometali 100.000 volivcev. Izmišljali so si ovire, ki bi oteževale volilno registracijo ali pa - še posebej na Floridi - vpis na volilni seznam. Na voliščih bodo policaji s sodnimi nalogi za tiste, ki niso plačali parkirnih in drugih prometnih glob! Če v vaši osebni izkaznici piše Bill, v zvezni ali pa državni podatkovni bazi pa ste vpisani kot William, potem ne hodite na volišče! Jasno, večja verjetnost je, da osebnih dokumentov nimajo urejenih demokratski volivci, že po naturi bolj neformalni in nečistunski, nagnjeni k neredu.
Mnogi Američani niso prepričani, da so v Ameriki legalno. Še celo Obama je tik pred volitvami izvedel, da je tudi njegova teta Zeituni v Ameriki ilegalno. A to ni še nič. Mnogi Američani niso prepričani, da živijo v demokraciji. In da njihov volilni glas šteje. Z eno besedo: liberalci so se bali, da bodo republikanci ukradli volitve. In demokracijo. Ameriko so te dni mučili simptomi volitev iz tretjega sveta. Turisti bi imeli kaj videti, še več - ameriške volitve bi bile lahko največja turistična atrakcija. Zakaj Američanom preprosto ne pustijo, da volijo? Zakaj ameriški volilni sistem ni ustvarjen za demokracijo - zakaj ne prenese vseh, ki hočejo voliti? Premalo volišč, premalo volilnih naprav, premalo glasovnic - in preveč volivcev, ki si na volitve ne upajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.