13. 11. 2008 | Mladina 46 | Politika
Urad za poljubne zmožnosti
Slovenski zagovornik enakosti še vedno ne ve, ali je v primeru Strojan prišlo do diskriminacije
Se je zgodila ulica? Ne, zgodila se je \"hipotetična situacija,\" pravijo na uradu za enake možnosti. (na fotografiji: Ambrus, marš avtohtonih prebivalcev proti romski družini Strojan, 28. oktobra 2006)
© Borut Peterlin
Primer je absurden. Odkar se je v Sloveniji zgodil primer Strojan, sta minili že dve leti. Precej časa. Medtem ko je za javnost preselitev romske družine le še oddaljeni spomin, zapisan v medijskih arhivih, iz katerega se je odhajajoča vlada naučila, da kršitev zakonodaje drago stane, se prvi poklicani v specializiranem uradu za enake možnosti z njim še vedno ukvarjajo - in še vedno ne vedo, kaj naj storijo.
Mirovni inštitut in Pravno-informacijski center (Pic) nevladnih organizacij sta že konec januarja 2007 na tamkajšnjega zagovornika načela enakosti naslovila pobudo glede preselitve družine Strojan. Zahtevala sta, da urad ugotovi, da so predstavniki vlade, predvsem notranji minister Dragutin Mate, družino diskriminirali. Čeprav sta obe organizaciji prosili za prednostno obravnavo, saj naj bi šlo po njuni oceni »za hudo obliko kršenja načela enakega obravnavanja«, ki ga na Picu in Mirovnem inštitutu ne pomnijo, urad po več kot letu dni razmišljanja od sebe ni dal glasu.
Zato smo na urad naslovili vprašanje. In dobili smo presenetljiv odgovor. Poslal nam ga je zagovornik načela enakosti, ki mu je ime Domen Zupan. Napisal nam je, da gre pri obravnavi primera »domnevne diskriminacije romske družine Strojan« za zelo zahteven in kompleksen primer in edinstven, saj se v Sloveniji še ni dogodil. Zaradi tega so se na uradu odločili za pomoč pri obravnavi »hipotetičnih situacij, predvsem v smislu, na kakšen način se odločajo, ali je v konkretnem primeru prišlo do diskriminacije ali ne,« obrniti na Evropsko mrežo organov za enakost (EQUINET). Zupan nam bo svoje mnenje izdal, ko bo dobil »ustrezne odgovore na naša vprašanja«.
Kako je mogoče, da avtonomni, slovenski zagovornik načela enakosti odgovore išče po »mejling« listi v evropski mreži organov - ki v bistvu ni nobena institucija, ampak nekakšna »chat room«, klepetalnica? Domnu Zupanu moramo tokrat odpustiti, saj je na delovnem mestu še svež, tam je šele nekaj tednov. Na uradu so ga po nekaj neuspelih razpisih zaposlili šele pred kratkim, v mesecu, ko so volitve pokazale, da bo vlada naslednji mandat izgubila. Pri tem očitno niso imeli ravno srečne roke, saj se Zupan s človekovimi pravicami doslej ni pretirano ukvarjal.
Iz njegovega življenjepisa izhaja, da je v okviru pripravništva delal na jeseniški upravni enoti, v referatu za javni red in mir in javne listine. Potem je na davčni upravi reševal zadeve, povezane z dohodnino, na referatu za kontrolo, odmero davkov, registracijo in informiranje. Po končanem podiplomskem študiju pa je na notranjem ministrstvu delal v službi za gradnje in razpolaganje s stvarnimi pravicami, nato pa še na direktoratu za policijo in varnostne naloge, kjer je ugotavljal zadržke javnega reda in varnostne zadržke. Ravno tako nova direktorica urada Majda Pučnik Rudl ga je kljub temu vladi predlagala v imenovanje, saj je uspešno zagovarjal magistrsko nalogo Razvoj slovenskega konstitucionalizma z vidika razvoja varstva človekovih pravic, med študijem pa je aktivno sodeloval pri raziskovalnih projektih Katedre za človekove pravice in pravno državo na Fakulteti za podiplomske in evropske študije v Kranju.
Presenetljivo je, da komisija na javnem razpisu ni izbrala drugega prijavljenega kandidata, Boštjana Vernika, ki je že prej delal v uradu varuha človekovih pravic, kjer je bil vodja oddelka za področje diskriminacije in svetovalec za diskriminacijo. Vernik se je seveda pritožil in vpogledal v razpisno dokumentacijo, iz katere je ugotovil, da je bila domnevno objektivna metoda izbire najprimernejšega kandidata verjetno naknadno spremenjena. Ugotovil je, da je večina vseh ocen obeh kandidatov prečrtana in to z drugimi pisali. Prečrtana je tako, da je na koncu šla razlika v prid Zupana, ki pa po mnenju Vernika »nikoli ni delal na vprašanjih, povezanih z diskriminacijo, in se za to delo ni še nikoli posebej usposabljal, zato ni videti, kako naj bi na navedenem razgovoru pretehtala njegova preudarnost«.
Da je urad za enake možnosti, ki ga je morala Slovenija uvesti z vstopom v EU, papirnati tiger, ki svoje funkcije v najbolj razvpitih primerih zaradi podrejenosti vladi težko izpolnjuje, se sicer zavedajo tudi zaposleni. Javnost tako denimo ni bila obveščena o razlogih, zaradi katerih je z urada odšla bivša direktorica Tanja Salecl. Saleclova nam je pojasnila, da je kot direktorica urada za enake možnosti odstop ponudila, ker ni več videla možnosti za »nadaljnje uspešno vodenje urada v skladu s svojimi načeli in prepričanji«. Eden od razlogov sta bila tudi ureditev in položaj zagovornika oziroma zagovornice načela enakosti. Saleclova trdi, da si je prizadevala, da bi ta institut dobil večjo veljavo kot samostojna in strokovno neodvisna ustanova. S spremembo Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja je bila sicer dosežena vsaj minimalna ločitev urada in instituta zagovorništva, »ni pa bilo možno urediti položaja tega instituta na način, ki bi kadrovsko ustrezal zahtevnosti in obsegu tega dela«.
Na koncu morda še manj pomembna informacija. Izbrani kandidat, novi zagovornik enakosti, je tudi član SDS, prvi predsednik Slovenske demokratske mladine v občini Žirovnica. Samo po sebi to za uradniške pozicije ni sporno. A v primeru zagovornika enakih možnosti lahko pride do konflikta interesov: le kako se bo Zupan odločal, če bo dobil na mizo primer diskriminacije iz političnih razlogov?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.