Telenovela vs. risanke

Prva slovenska dnevna nadaljevanka z naslovom Strasti, ki jo je Televizija Slovenija (TVS) začela na svojem prvem programu predvajati pred dvema tednoma, je nedvomno podžgala čustva. Že takoj, prvi dan. Otroci so protestirali doma, njihovi starši na spletu. Razlog? TVS je novo nadaljevanko umestila na spored tik pred osrednjo informativno oddajo, zato so vsakodnevne večerne risanke, ki so bile doslej na sporedu tik pred TV Dnevnikom, dobile nov termin. Risanke se po novem namesto ob 18.40, začenjajo že ob 18.10. Morda gre na prvi pogled za malenkostno spremembo, a v mnogih družinah je premik risanke na tako zelo zgoden termin porušil pomemben del vsakodnevnega rituala.
Zato je na internetu zaokrožila peticija proti novemu terminu večernih risank na TVS. Podpisnikom peticije se zdi nesprejemljivo, da je nacionalka v želji po čim večji gledanosti v termin, ko je pred ekrani otroška populacija, umestila nadaljevanko, ki po njihovem mnenju ni primerna zanje. »Poleg tega ste z zamenjavo termina v marsikateri družini s tovrstno otroško populacijo nepremišljeno posegli v ustaljeno večerno rutino (risanka, večerja in spat). Vaše ravnanje je neprimerno, nedostojno in nedopustno za nacionalno televizijo,« pozivajo avtorji peticije in zato zahtevajo, da TVS risanke vrne v tradicionalni termin ob 18.40. Peticijo je do srede zvečer podpisalo več kot 3200 podpornikov.
Res je sicer, da peticija ni moderirana in da je v njej veliko pomanjkljivih vnosov. A tudi drugi odzivi kažejo, da je ogorčenje nad programsko odločitvijo TVS množično. Risanke so se znašle na praktično vseh pomembnejših spletnih forumih, na katerih starši pišejo o otrocih, ki jokajo in protestirajo. »RTV Slo je zagrešila neumnost stoletja za vse mlade starše in otroke v Sloveniji - v času od 18h do 19h, ko so pred TV-jem otroci, ki čakajo svojo risanko, da bodo po njej šli spat, so začeli predvajati slovensko telenovelo, v kateri govorijo samo o seksu in denarju,« je zapisala ena od uporabnic portala med.over.net. »To je res sramota,« se je na spletnem forumu javne RTV strinjal neki drug pisec in dodal, da so zaradi številnih opravil v njihovi družini doslej televizijo vedno pri-žigali točno »takrat, ko se začne risanka, to je ob 18.40«. Nekdo drug se je spraševal: »Kako pa naj zdaj kar naenkrat spremenim strategijo in družinske rituale?«
S tem se val kritik ni končal. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Miša Molk, ki je v celotnem oktobru prejela 17 pritožb na račun programa javne RTV, je v zgolj petih dneh novembra, takoj po začetku predvajanja telenovele, prejela 60 pritožb. Vse so bile povezane z risankami. Molkova tudi sama odločno zagovarja vrnitev risanke v dosedanji termin. Kot je zapisala v izjavi za javnost, sta namreč otroški in mladinski program ena od prioritetnih vsebin nacionalnih televizij, zato je stabilna in pričakovana shema toliko pomembnejša in mora temeljiti na dolgoročnem načrtovanju. »Kadar se spremeni termin oziroma programska reža otroškega programa, mora biti sprememba programske sheme res dobro in utemeljeno zasnovana. Gre namreč za vdor v tradicijo gledalčevih navad, ki jih pogojuje način bivanja, zato mora biti poseg v spremembe zelo tankočuten in previden.« A ne gre le za termine. Gre tudi za to, v sosledju katerih oddaj so zdaj na sporedu risanke: po žrebanju lota in pred telenovelo. »Med dvema programskima vsebinama, ki nista namenjeni otrokom, torej gre za programsko povsem nepovezljive vsebine.«
Stališče Molkove je podprla tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Vodstvu RTV Slovenija je obenem priporočila ponovni razmislek o spremembi programske sheme, »ki je v trenutnem formatu v izrazito škodo otrok«.

Javna ali komercialna?

TVS je naša edina televizija, ki že desetletja vsak dan predvaja večerne risanke za najmlajše. Ta slovenska posebnost je poskrbela za to, da so otroci nekoč lahko pred spanjem uživali ob risankah, kot so La Linea ali Badum Badum, Medvedek Uhec, Lolek in Bolek, Palček Smuk, Baltazar in Bojan, danes pa gledajo Pujso Pepo ali Pravljice o Zobnih miškah, pa tudi nekatere risanke, znane prejšnjim generacijam otrok, recimo Pipija in Melkijada. Nacionalka je sicer v ta tradicionalni termin, rezerviran za otroke, doslej že posegala. Pred leti, ko je TV Dnevnik z 19.30 prestavila na 19. uro, da bi bil bolj konkurenčen oddaji 24 ur, ki jo predvaja komercialna televizija Pop TV, je v pol ure zgodnejši termin prestavila tudi risanke. Te so bile vse od takrat na sporedu ob 18.40. Tudi lani je nameravala TVS poseči v termin večernih risank, razmišljali naj bi celo o ukinitvi risank oziroma o tem, da te ne bi bile več na sporedu vsak dan. A sledil je upor javnosti in risanke so ostale. Tokrat so risanke vendarle premaknili. Spet zaradi tekmovalnosti, le da je tokrat zanjo zadolžena telenovela.
Zdi se, da je odziv javnosti prav zato še posebno intenziven. Potezi TVS namreč ne nasprotujejo le otroci in njihovi starši, temveč tudi predstavniki generacij v častitljivejših letih. Pesnik Tone Pavček, ki je med drugim ustvaril tudi eno naših najbolj znanih del za otroke, Juri Muri v Afriki (1958), je nad potezo TVS ogorčen: »Na televiziji je vse mogoče. Če ne vznemirjajo s kvaliteto programa, pa vznemirjajo občinstvo z neumnostmi. To so pokazali tudi s tem, da jemljejo otrokom risanke v njihovem času.« Dramatik in režiser Dušan Jovanović početje nacionalne televizije ocenjuje za kriminalno. Risanke za otroke namreč vidi kot nekakšno terapevtsko zadevo, podobno pravljici za lahko noč, ki jo dobijo ob točno določeni uri in po kateri se pomirjeni odpravijo spat: »A to je zdaj porušeno. To, da so dali na nacionalki neki komercialni oddaji - telenovela, v kateri nastopajo večinoma amaterji, je namreč zame povsem komercialna oddaja - prednost pred programom za otroke, se mi zdi nemoralno. Gre za komercialno, kapitalsko logiko.«
Očitki o vse večji komercializaciji na TVS letijo že dlje časa. V zadnjih letih so bili povezani z uvajanjem oddaj, kot sta Piramida in Na zdravje!, v ključne večerne termine ter z vsesplošnim poudarjanjem gledanosti posameznih oddaj, v zadnjih mesecih pa zlasti z odločitvijo TVS, da kot prva televizija pri nas posname domačo telenovelo. Oziroma dnevno nadaljevanko, kot ji pravijo sami, ker naj bi imel izraz telenovela slabšalni prizvok. Da je TVS nadaljevanko, za katero naj bi odštela okoli dva milijona evrov, umestila na spored pred TV Dnevnikom, ni presenečenje. Na TVS so že dolgo nezadovoljni z gledanostjo osrednje informativne oddaje in nadaljevanka naj bi bila nekakšen spodbujevalec gledanosti TV Dnevnika. Podobno funkcijo domače telenovele že nekaj let opravljajo tudi na HRT. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Miša Molk je takšno potezo že označila kot neprimerno. Ustvarjalci televizijskega programa bi se morali namreč najprej vprašati, ali ni težava v samem TV Dnevniku, v tem, kako je pripravljen, tudi oblikovno, in kako posreduje vsebine.
Dr. Sandra Bašič Hrvatin s Fakultete za humanistične študije v Kopru pravi, da je problem še globlji. Odgovorni na TVS, ki so sprejeli takšno odločitev, očitno ne razumejo, kakšen je pomen javnega servisa. »Ta odločitev ni utemeljena na strokovnih razlogih, ampak izključno na komercialni osnovi. To pa je za javni servis skrajno problematično. TVS zdaj pred Dnevnikom ponuja program, ki naj bi privabil čim več gledalcev in posledično čim več oglaševalcev. Pozablja pa, da je na ta način zaradi čisto komercialnega interesa žrtvovala pravice skupine pomembnih uporabnikov javnega servisa, ki jim je ta dolžan zagotavljati program.«
Kot še pravi Bašič Hrvatinova, je bil dosedanji termin, rezerviran za večerne risanke, marsikateremu od staršev, tudi njej, del nekakšnega dnevnega rituala pri vzgoji otrok. Takrat so se gledale risanke in otroci so šli po risankah spat. Zdaj pa so otroci ostali brez svojega ustaljenega televizijskega termina, ne da bi jih pri tem kdo kaj vprašal, in izključno zato, ker naj bi bila gledanost v tistem terminu premajhna. »To pa je že napad na pomen javnega servisa, ki ga je treba ustaviti, sicer bodo naslednje na vrsti oddaje za manjšine, ki prav tako niso komercialno zanimive, pa oddaje za katerokoli drugo marginalno skupino, in na koncu bo ostal komercialni program, ki pa ga žal že imamo - na drugih komercialnih televizijah.« Bojazen ni brez temeljev, saj uvedba telenovele ni posegla le v termin večernih risank, temveč je iz njihovega dosedanjega termina izpodrinila tudi mladinske in izobraževalne oddaje, ki so bile nekoč na sporedu okoli 18. ure. Zdaj so jih potisnili v druge termine, vprašanje pa je, ali bo takrat pred TV-ekrani tudi njihovo občinstvo.

(Ne)občutljivost otrok

Na TVS zanikajo, da bi bili neobčutljivi do otrok, saj so menda njihovi programski delavci povečini tudi sami starši. Pravijo, da otrokom posvečajo posebno pozornost ter da otroški in mladinski program povprečno obsega 19 odstotkov vseh vsebin na prvem sporedu javne televizije. Vsak delovnik sta mu namenjena dopoldanski dvourni in popoldanski, dobro uro trajajoči programski pas, ob sobotah dopoldne triurni pas, ob nedeljah pa štiriurni jutranji Živ Žav. »Znotraj naštetega samo risankam povprečno pripada kar 36 odstotkov,« dodajajo na TVS. Za to, da je najboljši termin za družinsko nadaljevanko ravno v dosedanjem času večernih risank, naj bi se odločili po premisleku, obenem pa naj bi ocenili, da pol-urni premik predvajanja risanke ne bo resneje prizadel navad gledalcev. Navsezadnje naj bi se gledanost risanke v prvih nekaj dneh po premiku na zgodnejši termin celo nekoliko povečala. Ker naj bi šlo za zelo premišljeno potezo, pa je nenavadno, da je urednik otroškega in mladinskega programa Milan Dekleva v teh dneh javno priznal, da je bil o spremembi obveščen šele teden dni pred začetkom predvajanja telenovele.
Nenavadno je tudi, kar v svojem pismu vodstvu TVS opozarja programski svetnik dr. Boris Vezjak, da zdaj ni povsem jasno, kaj javna televizija pravzaprav želi od gledalcev - da spremenijo družinske urnike tako, da ti ne bodo več toliko vezani na risanko, ali pa dajejo otroke še naprej spat po risanki in s tem zamudijo telenovelo Strasti. »Odločitev se zdi zato znova absurdna, v škodo otrok in staršev, za nameček pa celo kontraproduktivna,« meni Vezjak.
Očitke na račun TVS je v sredo na Radiu Slovenija še odločneje zavrnil pomočnik direktorja TVS Igor Pirkovič. Zatrdil je, da je protest predimenzioniran, da naj bi tisti, ki se oglašajo v imenu človekovih pravic, te pravzaprav zlorabljali, in da naj bi bila za vse skupaj odgovorna »interesna združenja, ki jim ni všeč, da se TVS vzpenja«. Kakšnih podrobnosti v zvezi s tem sicer ni razkril. Še bolj pa je presenetil z napovedjo, da bi bili na TVS o spremembi trenutne programske sheme pripravljeni razmisliti le, če bi jim strokovno dokazali, da lahko prestavitev risanke z dosedanjega termina na zgodnejši termin ključno poseže v otrokov razvoj. Sam tega ne verjame, saj bi imele sicer uničeno otroštvo generacije malčkov v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
A razvojni psihologi menijo drugače. Dr. Ljubica Marjanovič Umek z ljubljanske filozofske fakultete je prepričana, da je bila sprememba termina risank nepotrebna in hkrati zelo nepremišljena, najbolj pa je prizadela predšolske otroke. Ti so namreč bistveno bolj občutljivi na nenadne posege v svoje rituale kot mladostniki in odrasli, saj imajo predšolski otroci pojmovni svet urejen drugače. »Njihovo razumevanje časa je intuitivno, kar pomeni, da si dnevnih dejavnosti ne zapomnijo glede na to, ob kateri uri se zgodijo, temveč glede na to, kakšno je zaporedje teh dejavnosti. Ravno zaradi tega je po moji presoji zelo pomembno, da malčkom omogočamo, da vsak dan dobivajo enake izkušnje in da skozi te izkušnje postopoma razumejo čas in pojme v pravem pomenu. Če pa nenadoma posežemo v otrokov ritual, lahko s tem povzročimo nelagodje, vznemirjenje. Ne le pri otrocih, ampak tudi pri njihovih starših, celotni družini.«
Kot pravi dr. Marjanovič Umekova, bi sama, če bi imela moč, nemudoma predlagala, da TVS risanke prestavi na stari termin in da pusti ta čas otrokom in družinam. Tudi zato, ker zna večina otrok celo intuitivno oceniti, kdaj je čas za to, da se pogleda risanka. »Večerni ritual je namreč neki način druženja otrok in staršev, umirjenja, postopnega odhajanja v posteljo. Morda se nekaterim zdi, da je vseeno in da bodo dali starši pač otroke še pol ure prej spat ali pa se bo otrok po risanki, ko bodo starši gledali telenovelo, še pol ure igral, a risanka bo imela potem povsem zgrešen učinek.« Dr. Marjanovič Umekova dodaja, da takšno razmišljanje temelji na logiki funkcioniranja odraslih. A otroci imajo svojo logiko in morali bi jo spoštovati.