23. 12. 2008 | Mladina 52 | Kultura
Apokaliptični december
Vampirji in digitalna poročila
MARCEL V HRI-BARU
© Jože Maček
Začenši z obiskom Miklavža pri Rosviti v Odmevih smo si od prazničnega televizijskega sporedja obetali marsikaj. A bolj ko se bližamo vrhuncu praznične sezone, bolj se nam zdi, da smo v decembru zašli v televizijsko zono somraka.
Informativna oddaja 24 ur je te dni začela oddajati v digitalnem formatu. Nov studio, novi ekrani, nova grafika in stari obrazi. Od starega studia so se poslovili pompozno, tako da so izpod podlakti voditeljev odnesli mizo, na kateri so leta sloneli Popovi komolci, potem pa še za kamerami, verjetno namerno, razbili steklo. A starih obrazov v novem studiu skorajda ne vidimo več. 24 ur so postala poročila, ki so za skromne imetnike zastarelih, majhnih in zavaljenih televizorjev negledljiva. Nastopajoči v studiu so majhni, celo komaj vidni, zato morajo nase vsake toliko časa opozoriti s sprehajanjem po studiu in (še bolj kot nekoč) trapastimi dialogi v stilu: “Edi, kako bo ukrepala vlada?”, “Darja, vlada bo ukrepala tako, da bo zvišala trošarine.”, “Edi, kaj to pomeni?”, “Darja, to pomeni ...” ... In tako naprej. Da ne omenjamo polomije, ki je nastala v rubriki Vreme, kjer so nove grafike nejasne in estetsko nedovršene, pri Športu pa so revežem odvzeli šank, tako da zdaj voditelji včasih v roki držijo papirje, včasih pa zavzamejo kar pozo voditelja narodno-zabavne oddaje: desna roka drži navidezen kozarček rujnega, leva binglja ob strani. Pa tako smo se veselili novih tehnologij, s katerimi nas je ob ameriških volitvah okužil CNN.
A digitalizacija ni bila edina bizarnost, ki se nam je pripetila v zadnjem tednu. Najprej nas je Ljubljančan Esad Babačić v dokumentarcu Jesenice : Detroit na vsak način skušal prepričati, da je v resnici Jeseničan, še bolj neuspešno pa, da zna snemati športne dokumentarce. Žal poleg nekaterih zabavnih Jeseničanov in prismuknjenega doktorja Stareta ni ponudil ničesar, kar bi opravičevalo naslov filma, kaj šele sredstev, ki jih je nekdo z lopato zmetal, da se je Esad s svojo polomljeno osnovnošolsko angleščino sprehajal pred dvorano v Detroitu. In ko dan kasneje vidimo še Vampirja z Gorjancev Vincija Vogua Anžlovarja, ki mu je kljub moderni in simpatični fotografiji uspelo narediti še en zares slovenski film z mučno dolgimi deli, v katerih se ne zgodi nič, čeprav bi se lahko ...
No, potem je razumljivo, da je oddaja, kjer kolega Marcel zamenja Saša Hribarja, lahko samo apokaliptična. Morda bo več optimizma v novoletnem programu?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.